VOLITVE: Tokrat res ni vseeno

Izid volitev v Gorici ni presenetil. Večina občanov, ki sledijo političnemu dogajanju v mestu, je namreč pričakovala drugi krog med favoritoma – dosedanjim

županom Rodolfom Ziberno, ki so ga podprle glavne desnosredinske stranke in liste, ter Lauro Fasiolo, ki ji je treba priznati vztrajnost in zaslugo, da je znala združiti levo sredino.

Ker Ziberna niti pred petimi leti, ko je bil na desnosredinski strani Franco Bertin edini »outsider«, ni prebil praga 50 odstotkov glasov v prvem krogu (njegovemu predhodniku Romoliju je to uspelo dvakrat zapored), bi tokrat težko bilo drugače: Ziberna ima namreč za sabo težaven mandat, v katerem se mu je ob opoziciji upiral tudi dober del same večine, ki ga je večkrat pustila na cedilu; nezadovoljstvo je v desnosredinskih krogih in v mestu nasploh očitno. Če torej ne preseneča, da je Ziberna po poti izgubil kar nekaj volivcev – prejel je 2300 glasov manj kot leta 2017 –, so v koaliciji, ki podpira Fasiolovo in je bila na prejšnjih volitvah povsem razdrobljena, gotovo upali v boljši rezultat.

Vsake volitve pa so zgodba zase. Če želi postati prva goriška županja, kar v konservativni Gorici ne bo enostavno, mora Laura Fasiolo v prihodnjih dveh tednih prepričati volivce izključenih kandidatov, da je prava oseba za vodenje mesta (Devetag in Zotti zavezništva ne zavračata, medtem ko se Martina izmika), oba županska kandidata pa bi se morala predvsem vprašati, zakaj je volilna udeležba v mestu takole strmoglavila. Volilne abstinente morata skušati predramiti iz začaranega kroga pritoževanja in pasivnosti. Dati jim morata razumeti, da jim res ne more biti vseeno, kdo bo vodil Gorico pred zgodovinskim izzivom Evropske prestolnice kulture 2025, ko bo mesto lovilo zadnji vlak: razlike med kandidatoma in njihovima koalicijama so izrazite, tudi do Slovencev, zato je pomembno, da nas čim več odda svoj glas.