ZASTAVE: Zmagovalci in poraženci

ZmaGOvalci!, je pred enajstii dnevi naslov čez celo stran slavil imenovanje obeh Goric za skupno Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Ob razglasitvi sta se župana teh evropskih siamskih obmejnih mest, koronavirusu navkljub, objela. Skupni nastop je bil za mednarodno komisijo bržkone dodana vrednost, verjetno odločilna za zmago. Kot da bi – komisija – prisluhnila znanemu športnemu geslu Skupaj zmoremo.

Pet dni pozneje je v slabih 30 kilometrov oddaljeni Nabrežini občinski svet razpravljal o umestnosti oziroma neumestnosti vsakodnevnega izobešanja slovenske zastave na pročelju občinskega sedeža. V času hitrega virusnega širjenja je bilo pričakovati, da bo slovensko-italijanski novogoriško-goriški zgled kontaminiral italijansko-slovensko devinsko-nabrežinsko občinsko skupščino. Pričakovanja so slonela na nekaterih trdnih osnovah.

Občinski tajnik Santi Terranova, s svojim dolgoletnim stažem na tržaški, gradeški in drugih okoliških občinah verjetno največji in najbolj prodoren tukajšnji poznavalec upravnih zakonov, norm in določil, je ocenil, da je pobuda svetnika Gibanja petih zvezd Lorenza Celica o izobešanju slovenske zastave na občinskem sedežu »sprejemljiva, če gre za zastavo slovenske skupnosti«. Z normativnega vidika je bila torej pobuda neoporečna.

Tudi po politični plati bi se lahko v Devinu - Nabrežini podobno zasukalo kot na Goriškem. Obe občini sta obmejni. Obe občinski upravi, goriška in devinsko-nabrežinska, sta desnosredinski. Druga ima celo slovenskega podžupana, podpira pa jo lista nekdanjega župana, ki se je v času županovanja okitil s čezmejnim avtobusnim sodelovanjem. Nadalje goriški prvi občan in devinsko-nabrežinska prva občanka pripadata isti stranki, Forza Italii, čeprav si je v občini na Tržaškem zadala krajevno ime. Že res, da se politična miljeja župana Ziberne in županje Pallotte rahlo razlikujeta, pa vendar.

Pričakovanja, da bi se s slovensko zastavo v Nabrežini tako izteklo, kot s kulturo v Novi Gorici in Gorici, so se na občinski seji izjalovila. Glasovanje je določilo, da v zakonsko dvojezični občini, v statutu katere so imena vasi in zaselkov imenovana dvojezično, ne sme biti zastava skupnosti, ki daje občini dvojezični pečat, vsak dan izobešena na pročelju občinske hiše.

Celiceva pobuda je bila zavrnjena. Tisti, ki so jo podprli, so bili poraženi. A niso bili edini. Poraženi so bili tudi tisti, ki jim je glasovanje prineslo piškavo predbožično zmago. Kajti njihovi glasovi – za razliko od glasov mednarodne komisije, ki so okronali zmagoviti goriško-novogoriški kulturni dvojček – izhajajo iz preteklosti. In kdor ostaja slepo zazrt v preteklost, ta je nepreklicno poražen.