Ivo Andrić: v Trstu odprli zanimivo razstavo

Avtor mora ustvarjati, njegovo delo mora govoriti. Tako je razmišljal Ivo Andrić, edini literat z območja nekdanje Jugoslavije, ki je doslej prejel Nobelovo nagrado. In ravno njegove besede, ki jih je v francoščini izrekel tistega 10. decembra 1961 pred švedskim kraljem in kraljico, sprejmejo obiskovalce razstave, ki so jo v torek odprli v lepih razstavnih prostorih Državne knjižnice v Trstu (Largo Papa Giovanni XXIII) in bo na ogled do 18. februarja.
Razstava o »evropskem diplomatu, pisatelju in intelektualcu« je rezultat večjega projekta, ki si ga je ob petdesetletnici podelitve Nobelove nagrade in 120-letnici rojstva (potekala bo prihodnje leto) zamislilo kulturno društvo Cizerouno v sodelovanju s številnimi partnerji iz Italije in Srbije. Včeraj so jih zastopali ravnateljica knjižnice Sabina Magrini, Bojan Starec, direktor Centra za razvoj in sodelovanje regij jugozahodne Evrope in Mediterana, ki ima sedeža v Beogradu in Novi Gorici, ter pobudnika projekta Mila Lazić in Massimiliano Schiozzi. Prisotna je bila tudi tržaška občinska odbornica Antonella Grim.
Vsi so izpostavili Andrićevo kulturno širino, njegovo zavračanje nestrpnosti, veliko ljubezen do knjig. O teh in ostalih značilnostih njegove osebnosti pričajo številni razstavni panoji, ki obiskovalcu približajo avtorja znamenitega romana Na Drini čuprija (Most na Drini).
A tudi življenje diplomata, ki je kot konzul Kraljevine SHS nekaj mesecev preživel tudi v Trstu. Bilo je med letoma 1922/23, v Bosni rojeni pisatelj pa se v mestu ni znašel: predvsem mu ni bilo pogodu podnebje, tista burja, ki je pihala okrog Trga Venezia. To so bila tudi leta, ko je Andrić sodeloval z nekaterimi jugoslovanskimi časopisi, v katerih je na primer objavil nekatere posrečene članke o Mussoliniju in umoru antifašista Matteottija. Pot ga je nato vodila v številna evropska mesta, v Pariz, Marseille, Gradec, Berlin.