Ivo Andrić je pojav fašizma razumel zelo zgodaj

Kar glede pojava fašizma zgodovinarji začenjajo dojemati komaj v zadnjih letih, je Ivo Andrić razumel že v letih njegovega nastanka in prihoda na oblast, ko je bil v zgodnjih dvajsetih letih diplomat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri Svetem sedežu in za kratek čas tudi v Trstu. Tako so dejali 30. aprila v tržaškem Narodnem domu na predstavitvi knjige Sul fascismo (O fašizmu), v kateri so zbrani spisi o tem pojavu, ki jih je avtor Mostu na Drini, ki je leta 1961 prejel Nobelovo nagrado za književnost, v letih 1923-26 ter 1952-54 objavil v revijah Jugoslavenska njiva iz Zagreba, Letopis Matice Srpske iz Novega Sada, Misao iz Beograda, Život iz Sarajeva in beograjskem NIN-u, zdaj pa so bralcu italijanskega jezika dostopni v prevodu Alice Parmeggiani v knjigi Sul fascismo (O fašizmu), ki je izšla pri založbi Nuova dimensione v Portogruaru, uredil pa jo je bosanski pisatelj Božidar Stanišić.
Predstavitev sta priredila Slovenski klub in Skupina 85, na njej pa so poleg urednika Stanišića govorila še zgodovinarka Annamaria Vinci in pisatelj Boris Pahor. Vsi so se strinjali, da zaradi vsebine in velike jasnosti, ki odlikujeta Andrićeve prispevke, bi morala biti knjiga na razpolago italijanskim dijakom, knjiga je tudi opomin Evropi, saj se ravno v kriznih obdobjih razvijajo populizmi, senca fašizma pa ni še dokončno izginila.
V obdobju pohoda fašizma na oblast niso še vsi dojemali kompleksnosti tega pojava, Andrić pa jih je, saj je doživel prvo svetovno vojno ter čutil negotovost in nemir po njej, zavedal se je nemoči socialističnega gibanja in pomena periferije pri zmagovitem pohodu fašizma, prav tako je dojel, da želi fašizem ustvariti "novega človeka".
Da je analiza fašizma potrebna tudi danes, je na srečanju poudaril predvsem Boris Pahor, za katerega brez te analize ni mogoče oblikovati poštene družbe, zato se je pisatelj zavzel za organizacijo mednarodnega kongresa o fašizmu v Trstu.