V Trnovci Umetniška dela 20. stoletja

Galerija Umetniškega in kulturnega centra Skerk v Trnovci ponuja na ogled likovna dela, slike in grafike iz lastne zbirke, ki so jih ustvarili mojstri 20. stoletja. Center si vse od ustanovitve leta 1998 prizadeva za medkulturno povezovanje na področju Alpe-Jadrana, s posebnim ozirom na umetnost Slovencev v Italiji. Z najnovejšo razstavo Umetniška dela 20. stoletja želi Center opozoriti na zgodovinski pomen strukture in zbirke z željo, da bi se ohranila v času kot pričevanje kulturne prisotnosti na teritoriju. Na ogled so likovna dela slovenskih in Italijanskih mojstrov, ki so za naše območje posebej reprezentativni v razvoju umetnosti 20. stoletja. Trije avtorji, ki so v istih prostorih pred leti imeli obsežno retrospektivno razstavo, so prisotni z več eksponati: Zora Koren Skerk, Jože Ciuha in Lojze Spacal. Zora Koren Skerk, ki je z možem ustanovila center in je s svojo razstavo leta 1998 otvorila delovanje galerije, na tokratni razstavi predstavlja izbor slik in barvnih grafik z značilnimi rastlinskimi motivi in podobami fosilov. Slike iz zgodnjega obdobja prevevajo poimpresionistične izkušnje, medtem ko je v grafiki opazno bolj intimistično razpoloženje. Grafika predstavlja jedro njene ustvarjalne poti, tihožitja pa postajajo postopno prispodobe minljivosti. Predmeti zaživijo v izrazito metafizični dimenziji.
Spacalove grafike se po motiviki in poetiki še najbolje ujemajo s prostorom, lesorezi v duhu magičnega realizma iz zgodnjega obdobja, prelepe večbarvne grafike na poetičen način opevajo vez umetnika s krajem. Navdih je črpal predvsem razpet med Istro in Krasom, znal je preseči zgolj vidno pojavnost in preko oblikovne sinteze prodiral v duhovno razsežnost kraja.
Slovenskemu slikarju Jožetu Ciuhi je lani Villa Manin posvetila obsežno razstavo in je bil obenem prvi slovenski umetnik, ki je tam razstavljal. Tudi na razstavi v Trnovci si lahko ogledamo več umetnikovih slik na olje in z izvirno tehniko tempere na umetnem steklu. Motiviko črpa Ciuha iz občutja časa in perečih problemov, ki jih ustvarjalni proces presega v znamenju igrivosti in ironije. Slikarstvo postane tako metafora podoživljanja prostora in se podaja preko meja, ki jih čas narekuje.
Na razstavi so zatsopani še Avgust Ćernigoj, Robert Hlavaty, Zoran Mušič, Veno Pilon, predstavniki ljubljanske grafične šole Bogdan Borčič, Janez Bernik, France Mihelič, Adriana Maraž, italijanski slikarji Parin, Righi, Zigaina, Brumatti, Stultus, Zangrando in drugi.
Razstava je na ogled do 19. maja ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 13. ter med 16. in 19. uro.