»Kriza grize hrano z moje mize«

Okruški so za Aceta Mermoljo majhni delci ometa, ki padajo s stene stare hiše na pločnik in za katere se ljudje največkrat ne zmenijo. Okruški so za Aceta Mermoljo tudi koščki kože, ki se odlepijo vsakič, ko napiše pesem. Kajti pesnjenje je lahko tudi mučno, zlasti, ko se začne avtor soočati s padanjem ustvarjalnosti, z vsakodnevno borbo zmorem/ne zmorem. Sodeč po Okruških, ki so pravkar izšli pri Založništvu tržaškega tiska, je naposled prevladal »zmorem«.
V Tržaški knjigarni so v četrtek predstavili osmo pesniško zbirko v Ljubljani rojenega in na Padričah živečega Aceta Mermolje. Kot je v pogovoru z urednico Martino Kafol dejal avtor, je v Okruških zbral pesniške utrinke, refleksije, razglednice ...ki največkrat niso veseli. Kot ni vesel ta vsakdan: dovolj je stopiti do bližnje pasaže Fenice, v kateri so pred kratkim zaprli istoimensko knjigarno, da se človek prepriča, da »okruški« niso samo osebni, ampak tudi družbeni, politični, je opozoril Mermolja. Zato ne čudi, da je kriza prodrla tudi v njegove verze, da nosi zadnje od šestih poglavij zbirke naslov Wall Street, posamezne pesmi pa Kriza, Evro, Bankovci in Milijarder ...