Prijava
Dark Theme
Na straneh Primorskega dnevnika nadaljujemo z nasveti, kako čim lepše preživeti te tedne prisilnega kulturnega molka. Verjamemo, da si marsikdo rad poišče družbo med knjigami, zato se nam tokrat »iz kulturne karantene« oglaša goriški pesnik David Bandelj, ki priporoča v branje pet zelo raznovrstnih knjig.
Jakob Jaša Kenda:
APALAŠKA POT
Knjiga, plod šestmesečnega izziva, ki si ga je postavil eden izmed izjemnih slovenskih prevajalcev (med drugim je prevedel Harryja Potterja), je doživljajski opis ene izmed najbolj divjih pohodniških poti v ZDA. Beremo jo kot mešanico dnevnika, potopisa in analizo ameriške družbe skozi oči človeka, ki hodi, potuje z namenom potovanja samega. V tem okviru pa pride do presenetljivo globokih spoznanj o sebi, družbi, življenju. Zgodba, kajpada resnična in pristna, je polna nepričakovanih srečanj (človeških in živalskih ...), topline in osrečujoče samote, ki ni osamljenost. V teh časih prisilnega mirovanja deluje tolažljivo.
Erich Fromm:
UMEVANJE LJUBEZNI
Večni klasik sodobne psihologije, je Fromm kot predstavnik Frankfurtske šole napisal to delo v poznih petdesetih. Takoj je postalo svetovno znano in se večkrat valovito pojavlja v bralnih hit parade lestvicah. Odkriva sodobnemu človeku – selfašu – pojem ljubezni do sebe in do drugega v različnih odtenkih. Knjiga za vse starosti, ki je temeljna pri razumevanju pojma ljubezni in ločevanja od vseh njenih psevdooblik, ki so se uveljavile spričo fluidne družbe ...
Ace Mermolja:
ČIVK DUŠE
Ker je čas, ki ga doživljamo, primeren za poezijo, je zadnja zbirka Aceta Mermolje morda ena izmed najvznemirljivejših, kar jih je izšlo v naši (»zamejski«) poeziji v zadnjih desetih letih. Preprosto zato jo je treba prebrati.
Gabriel Garcia Marquez:
STO LET SAMOTE
upanju, da ni to, kar nas čaka (sto let samote, namreč ...), je najpopularnejši roman kolumbijskega pisatelja in nobelovca, ki prikazuje večgeneracijsko zgodbo družine Buendia »manifest« magičnega realizma. Roman, ki nas bo popeljal v svetove, ki so na meji absurdnega, vsekakor pravljičnega, da ne rečem magičnega, poetskega in sanjskega, ne brez smisla za realnost in metaforo južnoameriške družbe.
Carlo Cipolla:
ALLEGRO MA NON TROPPO
Drobna knjižica ekonomskega zgodovinarja z dvema poljudno-znanstveno napisanima razpravama. Prva, o vlogi začimb (in posebno popra) v gospodarskem razvoju srednjega veka, je zanimiva in odkriva določene večini precej neznane elemente ekonomije tistega časa, druga, z naslovom Temeljni zakoni človeške neumnosti, je naravnost briljantna. V njej vam bo znanstveno dokazano to, kar je okoli nas jasno že stoletja: število neumnih osebkov v obtoku vedno podcenjujemo.
Po branju vam bo morda jasno, zakaj se družbene silnice premikajo tako, kot pač se. Ali pa tudi ne.
