Petek, 19 april 2024
Iskanje

Asli Erdoğan, pisateljica v središču turške represije

Intervju s priznano književnico, ki se je leta 2016 v Turčiji znašla v priporu, danes pa bo v Trstu prejela mednarodno nagrado

Trst |
21. mar. 2019 | 9:18
Dark Theme

V avditoriju muzeja Revoltella bodo danes ob 17. uri prvič podelili mednarodno nagrado Trieste - Diritto di dialogo (Trst - Pravica do dialoga), in sicer v sklopu niza dogodkov Festa della Poesia e della Letteratura, ki ga z literarno-gledališkim natečajem za mlade ustvarjalce Castello di Duino prireja tržaško društvo Poesia e Solidarietà.

Prva prejemnica nove nagrade, katere osnovni namen je podpreti pravico do dialoga, je Asli Erdoğan, ena najpomembnejših sodobnih turških pisateljic, ki je pred tem sicer diplomirala iz fizike in delala v raziskovalnem središču Cern v Ženevi, a jo je tista izkušnja precej razočarala. Preizkusila se je tudi v drugih vlogah, posebno dobro se je znašla v literarnih vodah: objavila je že devet knjig, dve sta bili prevedeni v italijanščino (Il mandarino meraviglioso pri založbi Keller in Neppure il silenzio è più tuo pri založbi Garzanti, kjer bo v prihodnjem letu izšlo še eno njeno delo), slovenskih prevodov zaenkrat ni. Erdoğanova pa se je v valu represije, ki je sledil spodletelemu poskusu državnega udara, avgusta 2016 znašla v priporu. Tam je prebila 136 dni, obtožili so jo teroristične dejavnosti, konec istega leta pa so jo izpustili. Danes živi v Nemčiji, švedski Pen klub ji je podelil nagrado Tucholsky.

V Trstu vam bodo podelili nagrado. Prihajate po njo v naše mesto?

Da, ravnokar odhajam na pot.

Odkar živite v tujini, se lahko udeležujete festivalov in nagrajevanj. V Turčiji vam zadnje čase to ni bilo omogočeno ...

Tako je. Osem mesecev tega nisem mogla delati.

Pred dnevi je bilo v Turčiji na dosmrtno zaporno kazen obsojenih 15 oseb, med njimi tudi policisti, ki so pred časom preiskovali korupcijski škandal, ki je zajel vlado. Zapori so polni sodnikov, novinarjev in drugih. Kako bi opisali politični položaj v Turčiji?

Trenutno je približno 800 ljudi obsojenih na dosmrtno kazen, ker naj bi bili člani organizacije Fetullaha Gülena in naj bi skušali spodkopati vlado. Mislim, da jih je približno toliko obsojenih zaradi domnevnih povezav s kurdsko stranko PKK. Skratka, dosmrtna kazen je emblem današnje Turčije.

Celotni intervju preberite v današnji (četrtkovi) izdaji Primorskega dnevnika.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava