V ljubeznivem, obenem pa tudi ganljivem pismu mami, s katerim se zaključuje poldrugo uro dolgi dokumentarec, Charlotte Gainsbourg še najbolje obrazloži razlog, zaradi katerega se je lotila tako intimne pripovedi. Igralkin režijski prvenec je namreč predvsem popotovanje v iskanju, mogoče celo odkrivanju osebnosti, ki jo je v resnici poznal ves svet, a je bila hčerki še do nedavnega oddaljena.
Jane par Charlotte je dokumentarni film, ki ga je drugorojenka posvetila mami Jane Birkin, sicer britanski igralki, pevki in aktivistki. Leto dni po premieri, lani na festivalu v Cannesu, ga od danes vrtijo tudi v italijanskih kinodvoranah.
Filmska pripoved osvetljuje ne ravno preproste družinske odnose, ki so se dodatno načeli pred devetimi leti, po samomoru Janine najstarejše hčerke Kate Barry, zaradi katerega sta tako mati kot sestra zašli v hudo depresijo. Film si je Charlotte Gainsbourg zamislila, da bi se lahko znova približala mami. Snemanja se je lotila pred štirimi leti, a ravno zaradi zelo zasebnih tem se je Jane Birkin v določenem trenutku odpovedala projektu. S časom sta mati in hči spet zgrabili za delo in končni rezultat je bil za obe terapevtski.
V filmu ni arhivskih družinskih posnetkov, ki bi izpostavili očem javnosti vsakdan takrat zelo slavnega para – angleške igralke Jane Birkin in francoskega glasbenika in pevca Sergea Gainsbourga, predvsem pa življenje njunih hčerk.
Film, ki je zelo poetičen, a nikoli nostalgičen, približa gledalcu ikono iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Hčerka jo snema direktno. Ni ji do tega, da bi pripovedovala o mamini slavi in uspehu, temveč o napornem odnosu in danes strašni bojazni: da bi mame nekega dne ne bilo več ...
Jane par Charlotte
Francija, 2021
Režija: Charlotte Gainsbourg
Nastopata: Jane Birkin in Charlotte Gainsbourg
Dokumentarni film
Ocena: ★★★, 1/2