Nedelja, 02 oktober 2022
Iskanje

Dokument današnjega časa

V prazničnem nizu Obrazi objavljamo zapis Katje Željan

25. dec. 2021 | 7:45
Dark Theme

Ljudje. Znani in manj znani obrazi, ki jih srečujemo na vsakem koraku, na ulici, v odločnosti ali zamaknjenosti, mladosti in zrelosti, v igri samega sebe. Če imamo srečo, tudi z iskricami v očeh in gubicami od smeha. Moramo jih začutiti, da nam sporočijo, kdo so in kaj nosijo v sebi. Obrazi pripovedujejo zgodbe, ki drugemu puščajo prostor za ustvarjanje lastne interpretacije. In če imamo res srečo, nam nastavijo zrcalo, v katerem prepoznamo lastni obraz, ter odkrivamo nove, še neznane dimenzije sebe. Zato je ob sebi nujno imeti obraze.

Odkar je epidemija covida do obisti prerešetala sleherno poro delovanja družbe, se velikokrat zdi, da so obrazi pod maskami začeli izgubljati imena, da tistih iskric v očeh in gubic od smeha ni več. Da so ljudje postali le še brezoblična masa, da njihovim obrazom ne moremo dati imen, da posameznega obraza ne začutimo več. Pa je res tako? Imam to srečo, da kot novinarka spoznam marsikateri obraz, ki ga brez opravljanja tega poklica zagotovo ne bi, in da lahko prisluhnem marsikateri zgodbi, ki bi v drugačnih okoliščinah morda ostala prezrta. Včasih te obraz nasproti tebe – in seveda njegova zgodba – osupne, presune, pretrese do zadnjega atoma. Mislim, da sem letos prvič v več kot dvajsetih letih, odkar opravljam ta poklic, na koncu intervjuja jokala skupaj s svojo sogovornico. Da sem se preprosto »zlomila« ob žalosti in hkrati neverjetnem pogumu matere, ki je svoja dvojčka rodila po 24 tednih in dveh dneh. Maj in Vid sta ob rojstvu tehtala le 500 gramov, velika sta bila le za dlan, njuna stopala niso bila večja od kovanca za 50 centov. Maju ni uspelo, Vid pa se je kljub številnim zapletom boril za življenje, čeprav so zdravniki njegova starša kar trikrat poklicali, naj se prideta posloviti od njega. Zaradi drobnih stvari, ki gredo v Vidovem življenju v pravo smer, in tega, da so skupaj doma, so v družini danes srečni. Težka preizkušnja jih je naučila poguma, sprejemanja izgube in hkrati ceniti to, kar ima, ne pa obžalovati tistega, česar nima. Še več, bila je nesporen dokaz, da se v življenju še dogajajo čudeži.

Pravi mali čudež se zgodi tudi, ko po več kot dvajsetih letih v rojstni Ajdovščini srečaš obraz sošolca iz gimnazijskih in študentskih časov, ki se je po dolgih letih službovanja v slovenski in evropski diplomaciji vrnil domov. Ko srkam njegove zgodbe in izkušnje, ki jih je pridobil v Indiji, Etiopiji, Sudanu in Paragvaju. Poslušam, kako so v Paragvaju zaradi zgrešene politike ostali brez cepiva proti covidu, kako grozno je bilo spremljati stisko preprostega prebivalstva, ki živi brez zdravstvenega zavarovanja in v javnih bolnišnicah, kjer niti obližev nimajo, umira, ker za vse nimajo dovolj kisika. Se čudim, ko izvem, da so kljub socialnim krivicam, kratenim človekovim pravicam in dolgi tradiciji življenja v psevdodemokratičnih ali avtokratskih režimih v marsikateri od teh revnih držav ljudje bolj srečni kot v Sloveniji. In se nenazadnje sprašujem, kako je mogoče, da je v Paragvaju veselje nekakšna socialna norma, medtem ko je pri nas ravno obratno. Nadvse sem hvaležna za ta obraz, ki mi je s svojim širokim pogledom na svet, znanjem in izkušnjami, a hkrati tudi s srčnostjo in (diplomatsko) uglajenostjo odstrl nekoliko drugačen zorni kot, iz katerega večina Slovencev gleda na svojo državo.

So obrazi, ki jih srečujemo, dokument današnjega časa? Zagotovo. Tako kot bodo nekoč intimni spomini. Če smo se od njih učili, se (samo)izpraševali, se čudili, čustvovali, pa čeprav zraven tudi jokali, smo od njih dobili največ, kar smo pravzaprav lahko. Dobili smo namreč največ dobrega v Človeku. In prav zaradi tega moramo biti za vsak tak obraz najmanj hvaležni. Obrazi nam namreč vsakič znova dokazujejo, da nikoli nismo prestari za učenje tega, kar je v življenju resnično pomembno, in da med nami obstajajo drobne nevidne niti, ki nas na nek čuden način povezujejo v iskanju dobrega, lepega in pristnega. Zato vam v novem letu ob sebi želim čim več pristnih in iskrenih obrazov.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava