»Fašizem se prebuja, ker ga mladi ne poznajo«

Boris Pahor je pred nabito polno dvorano gledališča Miela, v kateri je četrtkovemu dogajanju marsikdo sledil pokonci, bil kot vsakič neposreden. Ob koncu zanimivega in ganljivega enournega filma Človek, ki je videl preveč (The man who saw too much) ga je pričakal bučen aplavz. Pahor se je zahvalil angleškim neznancem, ki so medtem postali prijatelji (projekcije se je udeležil scenarist in producent Marc Ramsay), da so v filmu predstavili njegov pekel, sestavljen iz treh oblik zla: bolezni, lakote in celodnevnega fizičnega garanja pod strogo kontrolo nacističnih paznikov in njihovih pomagačev kapojev. Nečloveški pogoji so bili za taboriščnike kot obsodba na smrt. In res je vsak drugi, ki je prestopil prag tega taborišča na francoskih tleh, tam našel smrt: izmed 52.000 internirancev je približno polovica končala v krematorijski peči, kot je nazorno prikazano v filmu, za katerega Pahor upa, da ga bo videlo čim več mladih. Tisti mladi, ki ne vedo nič o fašizmu, zato se ponovno prebuja, je bil jasen 106-letni tržaški pisatelj. Prisotnim je položil na srce zelo osebno prošnjo: vsakdo izmed vas, eden po eden, se lahko obveže, da bo javnost opozarjal na to, kar že leta vztrajno ponavljam in pišem – ob strašni usodi, ki je doletela Jude, se je treba spomniti tudi upornikov zoper fašizem in nacizem iz vseh evropskih držav, ki so umirali po taboriščih. Tistih, ki so tako kot on, imeli na taboriščnih cunjah prišite rdeče trikotnike.