»Fotografiram zato, da dogodki ne gredo v pozabo«

Tone Stojko je fotograf demonstracij. Spremlja jih že več kot 50 let, njegov obsežen opus pa hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Od tam je prišla tudi pobuda za razstavo Naša jeza je brezmejna, ki je dobila nadaljevanje v istoimenski fotomonografiji. »Fotografiram zato, da dogodki ne gredo v pozabo,« je v dopisnem intervjuju povedal za STA.

Najprej bi me zanimal naslov. Vzet je z enega od transparentov. Se spomnite tega dogodka?

Ves čas, kar sem pripravljal knjigo Naša jeza je brezmejna, in to je bilo kar dobra tri leta, sem premišljeval, kako jo poimenovati, da bo naslov odražal vse oblike in zahteve protestov. Tu je bila past, kjer lahko hitro zapadeš v enostranskost. Potem sem videl fotografijo kamiona na protestih proti jedrskim elektrarnam leta 1987, animator na tem kamionu je bil Franci Zavrl ob spremljavi punk benda. Pod bendom je bil na kamionu transparent: Naša jeza je brezmejna. To je, sem si takrat dejal, skupni imenovalec vseh demonstracij: od študentskih leta 1968, protivojnih ter demonstracij v podporo Slovencem v zamejstvu, demonstracij za delavske pravice tako v socializmu kot sedaj v kapitalizmu do upora proti JLA s Slovensko pomladjo in vojno vred.

Brez zaščite narave, vode, zraka ni prihodnosti in tega se zavedajo tako otroci kot osveščeni odrasli protestniki. Žal nisem prepričan, če so se tega zavedali oblastniki, katerikoli od nastanka samostojne Slovenije.

Je brezmejna tudi vaša jeza? Če se malo pošalim ...

Bi dejal, da razočaranje. V času, ko velja vse manj pridobljenih pravic iz preteklosti, se vse bolj zavedamo, da so tudi v ustavi zapisane pravice vse bolj »piš me v uh«, da niso spoštovane in da si jih je treba znova priboriti.

Fotomonografija sledi razstavi, ki je bila lani pred Muzejem novejše zgodovine Slovenije, s 26 fotografijami. Je morda predvideno, da bo sledila v širšem obsegu?

Razstava je bila izpeljana v skrčeni obliki. Bila je sicer mišljena, kot so bile vse dotedanje, s 100 do 130 razstavljenimi fotografijami, videi in drugimi dokumenti, ki zaznamujejo čas demonstracij. Razstava je bila na koncu zaradi koronavirusa postavljena v neko nedefinirano prihodnost. Sam sem izbral nekaj fotografij, za katere sem menil, da najbolj predstavljajo čas od leta 1968 do danes, in te so bile razstavljene na panojih pred Muzejem novejše zgodovine Slovenije kar štiri mesece.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.