Glasbeni dragulj iz 90. let

V teh dneh praznuje plošča Mellon Collie and The Infinite Sadness skupine Smashing Pumpkins okroglo petindvajsetletnico. Gre za enega izmed boljših albumov 90. let, s katerim se je v bistvu zaključilo tako imenovano grunge obdobje.

The Smashing Pumpkins sodijo med najpomembnejše rok bende zadnjih 30 let. Skupina je nastala v Chicagu proti koncu 80., v polnem razcvetu grunge glasbe. Ustanovili so jo pevec in kitarist Billy Corgan, kitarist James Iha, basistka D’Arcy Wretzky ter bobnar Jimmy Chamberlin. Bend ni izhajal iz seattelske grunge scene, marsikateri medij pa ga je vseeno uvrščal med bende, kot so bili Nirvana, Soundgarden, Pearl Jam, Alice In Chains ipd. Corgana in ostale je to motilo, dejstvo pa je, da je skupina iz Chicaga tudi na ta račun zaslovela, sicer ne ravno s prvencem Gish iz leta 1991, ampak z naslednjim Siamese Dream, dve leti kasneje. Za ta čas značilni, agresivni, rokerski ritmi in predvsem depresivna besedila so bila pisana na kožo mlademu Corganu. V tistih letih je spisal nekatere izmed lepših komadov svoje kariere, na primer Disarm in Today na plošči Siamese Dream. Svojo mojstrovino pa je izdal pri osemindvajsetih letih: album Mellon Collie and The Infinite Sadness je namreč izšel oktobra 1995, Corgan ga je posvetil mladim, v njem pa povzame cel kup izkušenj, ki jih je sam doživljal kot najstnik. Plošča je razdeljena na dvoje, traja pa poldrugo uro.

Prvi del, poimenovan Dawn to Dusk (od zore do mraka), predstavlja dan, drugi del, Twilight to Starlight (od mraka do zvezdne svetlobe), pa noč. Plošča je izredno raznolika, na njej imamo veliko med seboj zelo različnih glasbenih zvrsti, kar vpliva tudi na očutke, ki jih doživljamo med poslušanjem. Po umirjenem klavirskem uvodu je na vrsti najboljša balada benda, prekrasna Tonight, Tonight, takoj za njo pa bojevita noise-grunge pesem Jellybelly. Bullet With Butterfly Wings je prvi single ploščka, v njem pride do izraza vsa Corganova mladostniška jeza. Komad je v naslednjih letih postal eden izmed hitov ameriškega benda, tako tudi krajša Zero. V zaključni pesmi prvega dela, Take Me Down, prisluhnemo kitaristu Jamesu Ihi in njegovemu nežnemu glasu. Drugi del je nočno obarvan, ponuja pa ravno tako kar nekaj fantastičnih komadov, kot so sanjajoča Thirty-Three, čudovita 1979, akustična Stumbleine in uspavanka Lily (My One And Only).

Mellon Collie je pravi glasbeni dragulj 90. let.

Mellon Collie and The Infinite Sadness

Smashing Pumpkins

Alternativni rok, grunge

Virgin Records, 1995

Ocena: ★★★★★