Gorica je bila zanj »idilično mirna«

Na današnji dan pred 130 leti se je v Zakojci pri Cerknem rodil pisatelj in urednik France Bevk, eden najbolj plodovitih slovenskih avtorjev. Časopisi so bili leta 1970 polni člankov ob njegovem jubileju, a so se čestitke kmalu spremenile v sožalja: ravno na svoj 80. rojstni dan je namreč France Bevk tudi za vedno zatisnil oči. Ob obeh obletnicah se bo v teh dneh zvrstilo več dogodkov, predvsem na Goriškem, kjer je Bevk preživel lep del svojega življenja. Že včeraj pa so v Ljubljani predstavili album Od Pestrne do Čedermaca, ki je izšel pri Mladinski knjigi.

Bevk se je rodil leta 1890 v čevljarski družini kot najstarejši izmed osmih otrok. Osnovno šolo je obiskoval v eni uri hoda oddaljenem Bukovem, nekaj časa preživel kot vajenec v Kranju, sicer pa opravljal domača kmečka dela ali hodil na dnine – ta svet je bralcem njegovih mladinskih del dobro poznan, saj ga je Bevk opisal v povestih Pestrna, Grivarjevi otroci, Pastirci ... Pisati je začel že zelo mlad, baje pri desetih letih, za njegov prvi objavljeni spis pa velja črtica Vstajenje, ki je izšla v tržaški reviji Družinski prijatelj leta 1906 (urejal jo je duhovnik Jakob Ukmar). Na prigovarjanje cerkljanskega dekana se je vpisal na učiteljsko pripravnico v Podgori in v šolskem letu 1907–1908 obiskoval moško učiteljišče – najprej v Kopru, nato pa v Gorici, kjer je preživel štiri dijaška leta. Na to mesto je ostal zelo navezan in ko se je po prvi svetovni vojni, med katero je bil avstro-ogrski vojak na vzhodni fronti, odpovedal učiteljskemu poklicu in se odločil za novinarskega, se je v »idilično mirno Gorico« tudi preselil (1920).

Bil je urednik raznih revij, na primer mesečnika Mladika in političnega tednika Goriška straža. Bil je tudi ravnatelj goriške Narodne knjigarne in papirnice. V Gorici je tudi vodil humoristični list Čuk na palci, dokler ga niso aprila 1926 zaradi nekega objavljenega članka aretirali in obsodili na štiri mesece zapora.

Tudi v Trstu, kamor se je preselil leta 1927, je imel Bevk ponovno opraviti s fašističnim režimom – tokrat zaradi »sumljivih« knjig, ki jih je hranil v domači knjižnici. Ko so ga izpustili, so mu dali tri dni časa, da zapusti mesto: v Trst se ni smel vrniti celih osem let.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.