Med ponedeljkovim streljanjem v bližini dunajske sinagoge se je le kilometer stran v Dunajski državni operi (Wiener Staatsoper) odvijala predstava, na kateri so izvedli veristični operi Cavalleria rusticana (Kmečka čast) in Pagliacci (Glumači). To je bil zadnji glasbeni večer pred zaporo, ki bo zaradi širjenja koronavirusa trajala predvidoma do 30. novembra. Policija je iz varnostnih razlogov zadržala publiko v veliki dvorani tudi po zaključku predstave in stavbo evakuirala šele opolnoči. Dunajski filharmoniki so med čakanjem improvizirali krajši koncert in zaigrali Godalni kvartet v C-duru op. 76 št. 3, ki ga je avstrijski skladatelj Franz Joseph Haydn komponiral leta 1797. Izbira ni bila povsem naključna: drugi stavek tvorijo variacije na pesem Gott erhalte Franz den Kaiser, ki je bila nekoč priljubljena himna avstrijskega cesarstva.
(VIDEO L’APE MUSICALE/YOUTUBE)
Joseph Haydn je pesem napisal med letoma 1796 in 1797 po naročilu grofa Josepha Franza Saurauja, ki je obžaloval, da avstrijsko cesarstvo ni imelo svoje himne tako kot angleško cesarstvo. Avstriji je takrat grozila francoska revolucija, ki pa je le stopnjevala avstrijski nacionalizem, zato je Haydnova pesem tudi zaradi svoje preprostosti (melodijo naj bi navdihnila hrvaška ljudska pesem) postala izjemno popularna. Do leta 1917 je odzvanjala v vseh jezikih avstro-ogrskega cesarstva, med temi tudi v slovenščini (Bog ohrani, Bog obvari) in italijanščini (Serbi Dio l’austriaco Regno, v tržaškem narečju znana kot »serbidiola«). Haydnova melodija je leta 1922 postala nemška himna na besedilo domoljubnega pesnika Augusta Heinricha Hoffmanna von Fallerslebna. V prvi polovici 20. stoletja se je za krajši čas uveljavila tudi kot alternativna himna Južnoafriške republike pod naslovom Afrikaners, landgenote (Buri, sonarodnjaki), da bi omejila angleški vpliv.
Pravijo, da je Joseph Haydn na stara leta vsak dan preigraval svojo himno na klavirju. Še posebno vneto je igral med francosko okupacijo Dunaja maja 1809, ko so Napoleonove čete z bombami zavzele avstrijsko prestolnico. Igranje Haydnove himne med terorističnim napadom tako prevzema simbolno vrednost, saj glasba potrjuje, da se Dunaj ne namerava vdati.