Nedelja, 23 februar 2020
Iskanje

Homokavst na odru

V sklopu niza Raz/seljeni gledališka predstava Rožnati trikotniki

Trst |
20. jan. 2020 | 16:46
Dark Theme

Bent je dramsko besedilo Angleža Martin Shermana in je nastalo ob koncu sedemdesetih let. Med lansko sezono so ga z naslovom Rožnati trikotnik in v režiji Alena Jelena uprizorili v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma Zavod Škuc, Zavod Kolaž in Cankarjev dom. Predstava je prejšnji teden gostovala v Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma na pobudo Slovenskega stalnega gledališča in Zadruge Bonawentura v sklopu niza Raz/seljeni.

Tragično zgodbo o homoseksualni ljubezni za časa nacistične Nemčije in razčlovečenju taborišč doživlja Max, ki ga pooseblja Jurij Drevenšek, najprej s partnerjem Rudyjem (Anže Zevnik), nato pa s Horstom (Aleš Kranjec), s katerim se spoznata v taborišču Dachau. Začetek uprizoritve je postavljen v živahen Berlin, ki se je na valovih dekadence Weimarske republike bohotil v liberalnosti. V Berlinu leta 1934 doleti Maxa prej deportacija v Dachau, nato pa Rudyjeva nasilna smrt. V drugem delu se igra usmerja v intimno zgodbo o taboriščnem prijateljstvu. Dogajanje se čedalje bolj poglablja v ugotovitev, da se moč upiranja nasilju rojeva le pod pogojem, da sprejemamo same sebe.

»Italijanska republika ni hotela priznati obstoja istospolnosti, zato je ni zakonsko omejevala, v Nemčiji pa so bili homoseksualci sovražniki države že od leta 1872, ko je stopil v veljavo paragraf 175 nemškega kazenskega zakonika, ki je preganjal istospolne moške in vzporejal istospolnost človeškemu občevanju z živalmi,« sta po tržaški uprizoritvi povedala predstavnika združenja Arcigay Arcobaleno Trst Gorica Antonella Nicosia in Sandi Paulina: »Nacizem je poostril kazni. Med letoma 1934 in 1945 so aretirali 100.000 oseb, veliko jih je bilo poslanih v psihiatrične klinike. V nacistična taborišča so deportirali 15.000 homoseksualcev, preživelo jih je 4.000. Marsikoga so zaprli tudi v novi Nemčiji, v novi Evropi. Do praga 80. let je bila homoseksualnost v Nemčiji sodno preganjanja. O homokavstu se je začelo govoriti šele po letu 1980. Redke preživele priče so začele pripovedovati svoje spomine okrog leta 2000, ko se je Nemčija končno opravičila tudi ljudem, ki so bili preganjani zaradi spolne usmeritve.«

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Katero mesto naj bo evropska prestolnica kulture leta 2025?

13. feb. 2020 | 16:36
Kranj
Lendava
Ljubljana
Nova Gorica
Piran
Ptuj
Me ne zanima
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo