Bruseljski knjižni sejem je letos prvič gostil slovenskega pisatelja Draga Jančarja, »un grand d'Europe«, kot je bil naslov srečanju, ki ga je v nedeljo na prizorišču Place de l'Europe dinamično vodil Hubert Artus, spretni literarni novinar in sodelavec radia France Culture. Et l'amour aussi a besoin de repos (In ljubezen tudi, 2017) je nov prevod Jančarjevega dela v francoščino, potem ko je Cette nuit, je l'ai vue (To noč sem jo videl, 2010) pred petimi leti prejel v Franciji literarno nagrado za najboljši prevodni roman. Pogovor se je dotaknil zlasti najnovejšega romana, ki ga je v francoščino prevedla Andrée Lück Gaye.
V vaših knjigah si konflikti podajajo roko, prehajajo eden v drugega, iz knjige v knjigo z nekoliko spremenjenim zornim kotom: kako vam je zgodovina pomagala, da ste postali avtor fikcije, je med drugim vprašal Artus. Odkrili ste skrivnost mojega sloga, se je razveselil Jančar: v Mariboru sem se rodil po drugi svetovni vojni, se udeležil leta 1968, za kratek čas (anekdotično) spoznal zapor, tu spoznal razliko med demokracijo in diktaturo ter pridobil moralni kompas in novo razumevanje. Z zgodovinskimi vprašanji se pri nas ne šalimo, kot se vi z Alzacijo ne. V Mariboru še iz časov Avstro-Ogrske prebivajoča nemška skupnost je leta 1941 nepričakovano spoznala nacizem in gestapo. Iz predvojne idile je nastala kruta situacija in tja sem postavil roman In ljubezen tudi, je med drugim dejal Jančar.
Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.