Kam gredo lepe ljubezenske zgodbe?

V poletno branje vam tokrat ponujamo še zadnjo od letošnjih Poletnih zgodb, ki jih je za bralke in bralce Primorskega dnevnika napisalo pet avtorjev. Po Primožu Sturmanu, Marko Kravosu, Marku Sosiču in Majdi Artač Sturman je tokrat na vrsti operni in gledališki režiser Igor Pison.

Kdor se je pred leti vozil iz Trsta proti meji, je točno vedel, kam mora iti. Vsaj približno. Toda takrat je bila – kot tudi danes – informacija o točni lokaciji odvečna, ker jo nekateri še poznajo; in večina, ki samo drvi mimo tega kraja, se itak zanima za druge stvari. Na srečo niso zgradili ceste, ki bi uničila lepo naravno idilo. Ko je kraj postal precej znan, so imele okoliške vasi že dovolj preglavic. Domačini so se leta in leta zgražali nad neolikanimi turisti, ki so se tam sprehajali in se po obilnem pikniku slikali z ostanki lepih ljubezenskih zgodb. Že v preteklosti se je med travnikom in gozdičem proti nebu dvigala zapuščena, približno šest metrov visoka mreža. Zgodovinski spomin morda peša in malokdo vidi pred sabo ogromno ograjo, to politično neprecenljivo odločitev, ki se je raztezala kakih 150 kilometrov. Ponos preteklega sožitja in varnostnega programa. Vse so prepričali, da je v zaprtosti prava odprtost, da lahko deročo vodo ustaviš, če je jez trden in visok, saj samo na tak način lahko pametno izkoristiš vodo.

Celotna nadrealistična pripoved Kam gredo lepe ljubezenske zgodbe? je objavljena v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.