Knjige o vojni

Tako kot si je težko predstavljati, da pisateljev ne bi navdihovala ljubezen, je prav tako res, da je tudi skrajno nasprotje ljubezni – vojna – motiv mnogih knjig. Zlo, ki se je razplamtelo le dan vožnje od nas, je trpka priložnost, da natresemo nekaj teh del, ob katerih lahko začutimo grozo, posledice in nesmisel streljanja, bombardiranja in vseh drugih oblik ubijanja.

Če pregled začnemo prav pri besedi ubijanje, se zlahka navežemo na roman Jasmina Imamovića Ubijanje smrti (slovenski prevod je izšel pri založbi Litera leta 2003). V njem bošnjaški pisatelj in zdaj že dolgoletni župan mesta Tuzla avtobiografsko opiše spreminjanje ljudi tik pred izbruhom vojne na Balkanu in med njo. Od začetka te vojne bo kmalu 30 let, v tisti čas pa nas popelje veliko del, na primer Zlatin dnevnik Zlate Filipović (Mladinska knjiga, 1994), ki je nekakšna sarajevska različica znamenitega Dnevnika Ane Frank (ravno letos so pri Mladinski knjigi pripravili še eno slovensko izdajo).

Vojna rojeva tudi neverjetna naključja. O tem piše Aleksandar Hemon v delu Knjiga mojih življenj (Modrijan, 2013). Ta sarajevski pisatelj, sin ukrajinskega očeta, je tik pred začetkom vojne v razpadli Jugoslaviji dobil štipendijo in z njo za kratek čas odletel v Chicago. V tistih nekaj tednih, ko je bil na študijskem potovanju v ZDA, je v Sarajevu počila vojna, zato je Hemon ostal v Chicago kot begunec. Knjiga s predgovorom Ervina Hladnika Milharčiča k slovenski izdaji je odlično čtivo za razumevanje begunskih stisk.

Beseda begunec nas popelje v Trst, kjer so pred štirimi leti izšli spomini Bojane Daneu Don Begunec nikdar (Mladika, 2018). Avtoričini starši so se med fašizmom izselili v takratno Jugoslavijo, vojna vihra pa je to družino razmetavala iz kraja v kraj, kar je v knjigi opisano zelo domače in hkrati tenkočutno.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.