Koronavirus počasi spreminja naša življenja. Z nami je od trenutka, ko odpremo oči, do trenutka, ko zvečer ležemo k počitku. Tržaški pesnik, pisatelj in novinar Marij Čuk je za Primorski dnevnik napisal dnevnik enega dne v času koronavirusa – razmišljanje o tem, kako lahko neobvladljivost povzroča strah in stisko. A tudi o odločilni vlogi, ki jo v tem času lahko odigrata književnost in umetnost.
Ura je 7.15
Končno špranja svetlobe v sivini. Zora napoveduje lep sončen dan. Bo poznozimski ali zgodnjepomladni? Je vseeno. Včeraj, ko so bili muhasti oblaki, so v travi dišale vijolice. Ugledal sem jih ob stezi, zraven suhokamnega zida. Tudi danes jih bom obiskal. Najbrž. Ne bom dal roke na ogenj. Gledam namreč skozi okno in zdi se mi, da v svetlobi poplesujejo virusi. Čakajo v zasedi. Zazeham in raztegnem mišice. Op! Ni varno. Lahko se virusi v hipu in zahrbtno prihulijo v ustno votlino in se potem razkošno namestijo v telesu. Da bi imel vsaj masko! A slišim, da jih ni več na tržišču in so cene poskočile do nebes. V ZDA, kjer je zdravje domena le bogatih in zdravstvena oskrba v sorazmerju z denarjem na kartici, naj bi stale kar 3 tisoč 200 dolarjev.
Ura je 7.36
Skrbno si umijem roke. Gnesti jih je treba namiljene pod vodo vsaj 20 sekund. Razkužila nimam. Včeraj sem ga nameraval kupiti, a je pošlo. Naenkrat smo postali ljubitelji higiene. Celo zobe ščetkamo in navlažimo podpazduhje. Strah je nevaren. Zapreži te in te ne spusti več. Strah pred znanim lahko zlahka odpravimo. S konkretnimi in oprijemljivimi zadevami se soočimo, se branimo, napadamo, smo aktivni, tudi če bežimo pred nevarnostmi. Pred neznanim je drugače. Neznano je nekaj, kar je izven našega čutnega sveta. Neznano se plazi okrog nas kot zlovešča senca in ne vemo, od kod in kdaj nas bo ujelo v svoje klešče. Stisnilo. Prizadelo. Neznano nas pahne v stisko in negotovost, da začenjamo razmišljati o končnosti, o koncu sveta, ker je strah pred neznanim najhujša bolečina naše psihe. Le upamo lahko, da nam bo virus prizanesel. Oprijemamo se le upanja. Drugega nimamo na razpolago. Zato postajamo čudaški.
Celoten Čukov dnevnik lahko preberete v današnjem, četrtkovem, Primorskem dnevniku.