Ko je Ray Charles pel v Trstu

Ko bi mu bilo dano, bi Ray Charles danes, 23. septembra, praznoval 90. rojstni dan. Prihajal je z ameriškega Juga, iz revne črnopolte družine. Pri šestih je izgubil vid, rešil ga je sluh, ali bolje posluh. Že kot otrok je začel preigravati klavirske tipke. Ko je doumel, da bo glasba postala njegovo življenje, se je odpravil na Sever in iskal srečo v lokalih, kjer so črnopolti igrali glasbo za črnopolte. Najprej je bil spremljevalec drugih bolj znanih glasbenikov; v nekaj letih je postal vodja lastnega benda.

Igral je moderno prikrojen gospel, soul glasbo, swing, jazz. Že kot najstnik je začel skladati, predvsem plesne skladbe, in obenem pel. Pri devetnajstih je posnel prvo ploščo, pri enaindvajsetih je njegova skladba že poletela na lestvico najbolj prodajanih plošč v Združenih državah Amerike. Z družbo Atlantic je podpisal svojo prvo mastno pogodbo. Začel je nastopati po državi, polnil je dvorane. Konec petdesetih let preteklega stoletja bi moral v Georgii igrati na koncertu, ki je bil namenjen izključno belcem. Odklonil je, kar ga je stalo dosmrtni izgon iz te rasistične južnjaške zvezne države. Dve desetletji pozneje se mu je tamkajšnja skupščina opravičila; pesem, ki jo je ob tej priložnosti zapel, Georgia on my mind (njena avtorja sta Stuart Gorrell in Hoagy Carmichael), je od takrat uradna himna te zvezne države. Ustvaril je še cel kup uspešnic, igral in pel s tako lahkoto, da se ga je oprijel vzdevek The Genius.

Sredi 80. let je nastopil v Trstu, v toplem poletnem večeru na Gradu sv. Justa. Koncert je bil pravi jazzovski dogodek, poln ritma, zabave, presenečenj, s tistim njegovim hipnim pozibavanjem za klavirjem, večnim nasmehom in predvsem z znamenitim glasom, žametnim, kot je glas najboljših saksofonov, ter zaključnim objemom samega sebe ob pozdravu.

Sredi devetdesetih let se je vrnil. Koncert v gledališču Rossetti je bil glasbeno perfekten, uglajen, izpiljen, tehnično dovršen, a brez tiste »štimunge«, ki je v jazzu potrebna, da se ti večer vpiše v spomin kot nepozaben.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.