Ko so jo v Trstu preimenovali v Adriano Iovanovich ...

Jadranka Jovanović je prejšnji teden prejela Mednarodno nagrado operete, ki so ji jo ob vsakoletnem gala koncertu podelili v veliki dvorani tržaškega gledališča Rossetti. Srbska mezzosopranistka, prva solistko državnega opernega gledališča v Beogradu, je velikokrat nastopila v okviru Mednarodnega festivala operete v Trstu, a se je uveljavila predvsem širše, saj je pela v milanski Scali pod vodstvom Abbada in Chaillyja, na Donizettijevem festivalu v Bergamu, s Placidom Domingom v gledališču Liceu v Barceloni in na drugih odrih.

Kot pravi intervjuvanka, je življenje opernih pevcev polno anekdot. »Če pomislim na primer na svoj prvi stik s Trstom: takrat sem ravnokar dobila prvi angažma v Italiji, ko sem pela v milanski Scali. Slišala sem za avdicijo v Trstu, kjer so iskali pevce za opereto Pri belem konjičku. Nisem imela agenta in sem se sama odpravila z vlakom na avdicijo, kjer sem spoznala takratnega direktorja gledališča Fulvia Gillerija. Bila sem zelo mlada, on pa zelo odločen in precej robat: ko me je izbral, me je skušal prepričati, da je moje ime neprimerno za morebitno operno kariero. Predlagal mi je novo: Adriana Iovanovich. Odgovorila sem mu, da bi tudi njegovo ime zvenelo precej bizarno v srbskem okolju. Ko pa sem se vrnila v Trst, da bi vadila za opereto, sem zasledila na plakatih ime, ki si ga je sam izmislil. Rekla sem mu, da ne bom stopila na oder, dokler ne bo spremenil plakatov, in dosegla svoj cilj. On mi sicer ni govoril dobra dva tedna, potem pa sva postala velika prijatelja,« se spominja srbska pevka.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.