Ko so Pahorjevo Nekropolo prevedli v srbščino

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega obujanja spominov iz preteklosti« na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2009 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.

Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o predstavitvi srbskega prevoda Nekropole Borisa Pahorja. Članek je bil objavljen v četrtek, 17. septembra 2009.

BEOGRAD - Seznamu jezikov, v katerih lahko beremo Borisa Pahorja, se je včeraj pridružila srbščina. V PEN centru na beograjskih Terazijah so namreč predstavili prvi prevod Nekropole v srbski jezik. Literarni večer sta priredila slovensko veleposlaništvo v Beogradu (v prvi vrsti veleposlanica Jadranka Šturm-Kocjan, ki je bila pred leti tudi generalna konzulka RS v Trstu) in Srbski center PEN, sodelovala pa sta še Center za slovenski jezik kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in društvo Sava, v katerem se zbirajo beograjski Slovenci.

Prevod Nekropole, najznamenitejšega Pahorjevega dela, v katerem je 96-letni tržaški pisatelj opisal svojo tragično izkušnjo v nemških taboriščih, je izdala založba Klett. O knjigi je spregovoril avtor sam, pogovor sta povezovala dr. Mihajlo Pantić in dr. Maja Djukanović, nastopil pa je tudi dramski umetnik Svetozar Cvetković.

Borisa Pahorja sta s svojo prisotnostjo počastila tudi slovenska ministrica za kulturo Majda Širca in njen srbski kolega Nebojša Bradić, ki sta pred tem podpisala medministrski program kulturnega sodelovanja.

»Ko se srečamo ministri ali pa strokovni sodelavci in tudi sami ustvarjalci, se nedvomno kažejo želje po obnovi kontaktov, ki so morda v določenem obdobju zamrli, in potreba po medsebojnem sodelovanju in izmenjavah na področju kulture. Imamo preveč stičnih točk, da bi to ignorirali,« je dejala Širca.

Posebej je omenila sodelovanje med državama na novembrski Ljubljanski konferenci, ki bo potekala na temo obnove skupne dediščine. Prav Slovenija je po njenih besedah tista, »ki je motor utrjevanja obnove kulturne dediščine v državah vzhodne Evrope, ki niso v Evropski uniji in kjer lahko s pomočjo evropskih sredstev in ostale infrastrukture obnavljamo kulturno dediščino«. Slovenija pa trenutno, razen včeraj podpisanega programa s Srbijo, z ostalimi nekdanjimi jugoslovanskimi državami nima podobnih programov na področju kulture.

Nov triletni slovensko-srbski program podpira sodelovanje na področju likovne, glasbene in gledališke umetnosti, novih medijev, v založništvu, delovanju knjižnic, arhivov, muzejev, zavodov za varstvo kulturne dediščine in filma. Kulturna ministrica Širca je kot prioriteto poudarila izmenjavo, dostopnost, vpogled in preučevanje ali celo vračanje raznovrstnega arhivskega materiala, ki je ostal v Beogradu in je zanimiv tudi za Slovenijo.