Na glasbeno potovanje se tokrat odpravljamo v Baskijo – avtonomno deželo na severovzhodu Španije, od koder je doma ska pank skupina Kortatu (iz baskovščine rez). Baskija je seveda dežela Baskov, predstavnikov ponosnega naroda, ki ga nekateri imajo za prvi avtohtoni evropski narod. Baski danes živijo v treh francoskih in štirih španskih pokrajinah. In ravno na meji s Francijo, v mestu Irun, je leta 1984 nastala zasedba Kortatu. Bend sta ustanovila brata Fermin in Iñigo Muguruza ter Treku Armendariz.
Da boljše razumemo pomen skupine Kortatu, moramo njen nastanek družbeno-politično uokviriti. V 80. je bilo politično življenje v Baskiji zelo napeto. Francova diktatura je bila že mimo, Baski pa so s težavo uveljavljali svoje politične in socialne pravice, nekateri s pomočjo političnih strank, drugi z oboroženim bojem. Nekje vmes so nastajale organizacije, ki so si prizadevale za uveljavljenje baskovske kulture in jezika. Med njimi so večkrat prevladovale sanje o baskovski neodvisnosti, nad njimi je stala španska mačeha in na Baske pritiskala tako z ukinitvijo medijev in kulturnih organizacij kot tudi velike večine političnih strank in sindikatov. Mučenje je bilo na dnevnem redu ...
Za ponoven razcvet baskovske kulture po dolgih letih diktature ima nedvomno zaslugo tudi glasba skupine Kortatu. Zasedba je prva začela spajati ska in pank glasbo na pirenejskem polotoku. Na baskovski glasbeni sceni se je pojavila leta 1984 in že leto kasneje izdala istoimenski prvenec, ki letos praznuje 35 let! Album ponuja več glasbenih zvrsti – pank, ska, oi! in rok, očiten pa je tudi vpliv jamajških ritmov. Pesmi so v glavnem v španščini, izjemi sta komada Zu Atrapatu Arte in Sarri, Sarri – ta je v naslednjih letih dobesedno ponarodel. V njem brata Muguruza pripovedujeta o znamenitem »podvigu« dveh baskovskih ujetnikov, ko sta se med nekim koncertom v zaporu Piti in Sarri skrila v zvočnike in tako zbežala na prostost. Plošča Kortatu je bila za tista leta prava glasbena bomba, bend pa je v kratkem postal sociološki fenomen. Brata Muguruza sta s prvencem podala realno sliko tedanje Baskije: nasilje parapolicijskih enot GAL in španske policije v komadih Hernani 15/6/84 in Tolosa iñauteriak, kritiko »načrtu Z.E.N.« (Zona Especial Norte), s katerim je španska država skušala z nasiljem zatreti baskovsko mladino, v pesmi Sospechosos, itd.
Kortatu so se po nekaj letih razšli, Fermin Muguruza je postal svetovna glasbeno-politična ikona, danes pa lahko trdimo, da so Kortatu bistveno pripomogli k razvoju baskovske glasbe in narodne zavednosti.
Kortatu
Kortatu
Ska - pank
Soñua, 1985
Ocena: ★★★★★