Kralj na Betajnovi kot grozljivka

V drami Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi nastopa več oseb, od protagonista Jožefa Kantorja do vaške beračice Lužarice. V tisti, ki jo režira Tomaž Gorkič in bo v petek premierno uprizorjena na odru tržaškega Kulturnega doma, pa ima posebno vlogo še ena soprotagonistka: mračna človeška duša. Ta se skriva v Jožefu Kantorju, brezsrčnežu in lakomnežu, ki ga ni sram izjaviti: »Kdor hoče naprej, mora naprej. Če je treba, prek trupel, mora prek toplih človeških trupel.« A tudi v ostalih dramskih osebah, ki bi bile na prvi pogled videti svetle in dobre. V tej igri ne bo nihče samo dober in nihče samo slab, je režiser Gorkič baje obljubil na prvi vaji ...

Novo produkcijo Slovenskega stalnega gledališča so danes predstavili na tiskovni konferenci, ki jo je vodil umetniški vodja Danijel Malalan. Spomnil je, da je skorajšnja premiera tudi vrhunec in obenem zaključek Cankarjevega leta v Trstu, ki je pod okriljem Slovenske kulturno-gospodarske zveze ob lanski stoletnici Cankarjeve smrti predvidel vrsto dogodkov, od Cankarjevega filmskega maratona do njemu posvečenih predavanj in sprehoda po Cankarjevem Trstu. Teater se bo velikanu slovenske besede poklonil s Kraljem na Betajnovi, ki je bil na tržaškem odru uprizorjen že leta 1908, 1947 in 1987. Nobenega dvoma ni, da bo tokratna uprizoritev povsem drugačna od prejšnjih. Režijo podpisuje Tomaž Gorkič (1974), sicer filmar, ki velja za avtorja prve prave slovenske srhljivke - njegove Idila je na raznih festivalih odnesla več kot 20 nagrad. In tudi njegov Kralj na Betajnovi na gledalca deluje kot srhljivka: srhljive so maske nastopajočih, krvavi njihovi čevlji in obleke, srhljive njihove misli. »Umetnost skuša narediti človeka bolj človeškega do sebe, kanibalizem, ki izhaja še iz časov plemenskih skupnosti, pa ostaja ...«

V naslovni vlogi Kantorja igra Primož Forte.