M(ussolini) Odrešenik

M(ussolini) drugo poglavje: Antonio Scurati je po prvem obsežnem prikazu vstopa Mussolinija na italijansko politično sceno pripravil nadaljevanje.Po istem vzorcu, romaneskni predelavi preverjenih in resničnih dogodkov, je napisal roman o sedemletnem obdobju »Ducejeve apoteoze«. Tudi tokrat je na naslovnici zarisan velik črni M, zato pa vsebino razkriva podnaslov: prvo knjigo, za katero je avtor lani prejel prestižno nagrado Strega, je označeval podnaslov Il figlio del secolo (Otrok stoletja), tokratno, ki je sicer že natisnjena, vendar uradno še ni izšla, je pospremil z zelo pomenljivo oznako L'uomo della provvidenza (v prenesenem pomenu Odrešenik). Kot že prvo poglavje je tudi drugo Antonio Scurati predstavil na knjižnem sejmu Pordenonelegge.

Nenehno ponavlja, da je romanopisec in da je književnost področje njegove ustvarjalnosti, v isti sapi pa izpostavlja, da njegovo »ustvarjalno pisanje« sloni na preverjenih dejstvih: gradivo romaneskno obdeluje, ničesar si ne izmišlja. Vendar ga na predstavitvah njegovih romanih o M-ju stalno sprašujejo o fašizmu oziroma o morebitnih sličnih značilnosti z današnjo italijansko politično stvarnostjo. Antonio Scurati je mnenja, da je veliko podobnosti med fašističnim obdobjem in današnjim, tedaj in danes prevladuje populizem, vendar je »fašizem sejal smrt«, med nasprotniki in tudi med somišljeniki. Fašizmu oziroma Mussoliniju pripisuje »zaslugo«, da je iznašel in uveljavil populizem s poveličevanjem lastne osebe.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.