Melvinsi kmalu z novim albumom, do takrat pa ...

Koga morda že skrbi, zakaj letos še nismo letos pisali o Melvinsih. Bend, s katerim se ukvarjamo skorajda vsako leto, že več kot tri desetletja izdaja plošče kot za stavo. Letos je pa ni še, a ne skrbite, saj kaže, da bo proti koncu leta zagledal luč nov glasbeni izdelek Bad Mood Rising. Nekaj singlov že vrti po spletnih glasbenih portalih ... Tisti pa, ki enostavno ne morete brez Melvinsov, boste gotovo uživali pri branju današnje rubrike, saj bomo pod drobnogled postavili eno izmed najboljših plošč benda. Houdini bo naslednje leto praznoval okroglo tridesetletnico, sicer pa so fantje album začeli snemati že leta 1992.

Melvinsi spadajo prav gotovo med najbolj produktivne bende na svetovni glasbeni sceni. Skupina, doma iz Aberdeena, mesteca v ameriški zvezni državi Washington, je v skoraj štiridesetletni glasbeni karieri izdala okrog trideset studijskih plošč in EP-jev.

Snemanje ploščka Houdini se je začelo leta 1992, gre za prvi bendov album pod okriljem velikanke Atlantic Recordings. Edinstvena priložnost se je Melvinsom pripetila predvsem zaradi tega, ker je v tistih letih grunge glasba postala globalno (pop)ularna, in to zaradi uspeha Nirvane. Kurtu Cobainu, ki je takrat spadal med glavne zagovornike Melvinsov, so zato dodelili producentsko plat snemanja. Stvar se pa ni iztekla, kot bi se bila morala, Cobain je takrat že nevarno lebdel v vrtincu mamil ... »S Kurtom (op. ur. Cobainom) smo opravili cel kup snemalnih sej,« se spominja King Buzzo, »vendar je kmalu postalo jasno, da je bila njegova situacija brez nadzora. Pravzaprav smo ga morali odpustiti, še danes mi je žal, saj bi lahko bilo sodelovanje res zabavno. Bila je le uvertura v to, kar se je v naslednjih letih uresničilo, absolutna tragedija.«

Osbournu in ostalim pa je kljub Cobainovi odsotnosti uspelo posneti sijajen album! Trinajst komadov za skoraj uro agresivne, heavy glasbe. Hooch je sludge metal uvod, pravi šus v glavo. Bas in bobni igrajo glavno vlogo v vseh komadih, bobni nasploh prednjačijo v soundu zasedbe iz Aberdeena. Nigh Goat je temačen komad, Lizzy nadvse genialen z umirjenimi vokalnimi trenutki in doom refrenom. Goin’ Blind je krasna priredba uspešnice skupine Kiss. Nato pa še Honey Bucket, ki ima najprej histeričen bobnarski uvod, nato pa distorzije kitar s takimi rifi, da kar poka. Set Me Straight je tipičen grunge komad, Sky Pup nonsens zmešnjava, proti koncu pa še češnja na torti – Joan Of Arc, monolitska doom pesem. Pazite: plošča lahko povzroči zasvojenost!

Houdini

Melvins

Alternativni rok, sludge, grunge

Atlantic Recordings, 1993

Ocena: ★★★★★