»Na diatonično harmoniko ne igramo samo valčkov in polk«

Trajne spremembe je treba graditi na trdnih osnovah in Zoran Lupinc si že veliko let prizadeva, da bi učenci diatonične harmonike od prvih korakov imeli na razpolago primerne učbenike in da bi ob tem razvili sodobnejši pristop k glasbilu. V teh dneh je izšel nov učbenik v seriji didaktičnih publikacij, ki jih je Lupinc napisal za poučevanje na slovenskih nižjih glasbenih šolah. Tržaški harmonikar in pedagog objavlja od leta 2003 pri založbi Zlati zvoki učbenike za različne stopnje, ki jih v celoti sam oblikuje: od zamisli do pisanja vseh skladb, ki so namenjene reševanju specifičnih tehničnih in umetniških zahtev. Učbeniku Diatonična harmonika 3, tretjemu po vrsti, se je Lupinc posvetil posebno intenzivno, saj je nastal v času obveznega zaprtja šol. Delo izhaja iz večdesetletne izkušnje na tem področju, kot nam je avtor povedal ob izidu nove knjige: »Učbenik ni sad svobodnega umetniškega navdiha. Izhajati mora iz poznavanja učencev in njihovih potreb na različnih stopnjah učenja. Pisati učbenik pomeni tudi vedeti, kako potekajo lekcije, katera so nujna poglavja, ki jih bo profesor obravnaval in za katere bo torej potreboval primerne vaje.«

Širitev razpoložljivega programa od otroških skladb dalje je prvi korak, da bi diatonično harmoniko doživeli kot glasbilo s širšim potencialom in večjim žanrskim razponom. »Učbeniki posredujejo sporočilo, da se glasbe učimo po notah, ne samo po posluhu,« poudarja Lupinc. »Ob tem, da si želim vedno več glasbeno pismenih izvajalcev, jim skušam ponujati tudi čim bolj raznolik izbor skladb. Na diatonično harmoniko ne igramo samo valčkov in polk. Prav tako bi bilo škoda, da bi skladbe iz učbenika služile le vežbanju tehničnih težav v učilnici. Zato sem napisal skladbe, ki so uporabne tudi za nastop ali tekmovanje.«

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.