Navidezna resničnost Ivana Gergoleta

Kot je včasih kino dolgoval gledališču, tako danes virtualna oz. navidezna realnost dolguje tradicionalnemu filmu, je prepričan režiser Ivan Gergolet, ki se je lani s kratkim filmom In the cave (V jami) prvič preizkusil z uveljavljajočo se tehniko navidezne realnosti. A tako kot film ni nadomestil gledališča, se to ne bo zgodilo niti s tradicionalnim filmom in navidezno resničnostjo, dodaja režiser, ki se je pred leti podpisal pod dokumentarni film Dancing with Maria.

»Sprva sem tudi sam imel idejo za navaden kratki film, v katerem sem želel prikazati jamo kot prispodobo ženske maternice,« pojasnjuje 42-letni režiser. Ko pa je začel zamisel razvijati, je doumel, da zadeva na ekranu ne bi delovala. Tako je padla odločitev za tehniko navidezne resničnosti, ki je znana tudi s kratico VR (angl. virtual reality). Zamisel za film z naslovno speleološko sugestijo je prijavil na delavnico Biennale College – Cinema Virtual Reality, ki jo na beneškem bienalu posvečajo novim režiserskim talentom. Med prijavljenimi so izbrali devet projektov iz celega sveta, Gergoletovemu pa se je uspelo prebiti v trojico projektov, ki so jih tudi finančno podprli in jim tako dali možnost za razvoj. Poleg režiserja so se pri projektu, ki ga je producirala goriška hiša Transmedia, v vlogi producentov preizkusili Igor Prinčič, David Cej in kreativni tehnolog Antonio Giacomini, slednji pa se je podpisal tudi pod fotografijo.

»Udeležili smo se dveh delavnic, kjer smo imeli na razpolago vrhunske kreativne strokovnjake za navidezno resničnost. Z njimi smo prišli do zaključka, da je najboljša tehnika za prikaz jame fotogrametrija,« je včeraj Gergolet izpovedal v foajeju gledališča Rossetti, kjer si bo do torka mogoče ogledati njegov virtualni film.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.