»Nisem študirala klavirja, da bi koncertirala«

Jelena Ilić je mlada pianistka iz Trsta. Svojo glasbeno pot je nastopila v domačem mestu, po klasični maturi pa se je vpisala na Glasbeni konservatorij Arriga Boita v Parmi, kjer je lani z odliko zaključila prvostopenjski študij klavirja. V okviru izmenjave Erasmus je akademsko leto 2019/2020 preživela v mestu Malmö na jugu Švedske in pobliže spoznala poklic, ki jo že dolgo privlačuje – to je poklic uglaševalca. Pogovor z Jeleno Ilić je priložnost, da odkrijemo alternativne poti v glasbenem svetu, ki je pestrejši, kot si ga morda predstavlja zunanji opazovalec. Mnogi so namreč še zavezani zmotnemu prepričanju, da glasbenik cilja le na koncertno kariero, v resnici pa obstaja kopica profesionalnih figur, pri katerih je glasbena izobrazba temeljnega pomena.

Najprej vprašanje, zakaj ste se odločili prav za Švedsko.

Rada bi izpostavila, da nisem hotela študirati v državi, kjer je v ospredju performans. To pomeni, da nisem študirala klavirja, da bi koncertirala. Nekatere države, kot so na primer Nemčija, Avstrija, Francija, Švica in Anglija, so znane po tem, da izobražujejo bodoče koncertiste, vendar to ni edina glasbena pot.

Za Švedsko sem se odločila, ker vem, da so njeni prebivalci zelo odprti. Na višji šoli smo imeli študijsko izmenjavo, v okviru katere so se nam Švedi zelo lepo predstavili, saj sprejemajo in spoštujejo drugačnost pod pogojem, da jim drugi ne vsiljujejo lastnega mnenja. Skratka, dovolijo ti, da razmišljaš na svoj način. To me je zelo prevzelo, všeč pa mi je bil tudi jezik – njegova intonacija je po mojem mnenju zelo muzikalna, čeprav bi se vsi ne strinjali z mano.

V Malmöju vas je presenetila pandemija. Kako je v takih razmerah potekal študij?

V drugem polletju je poučevanje teoretskih predmetov potekalo po spletu, praktični del študija, kot so klavir, komorna glasba in v mojem primeru uglaševanje, pa se je odvijal v živo. Moj profesor klavirja je izjemoma poučeval na daljavo, ker je star sedemdeset let, zato sem mu pošiljala posnetke. Spletna platforma Zoom namreč ni dovolj uporabna, pa tudi profesor mi je raje pošiljal dolge in izčrpne maile z vsemi navodili.

Na spletu sem tako preživela le nekaj ur na teden, vendar sem lahko poslušala zelo zanimiva predavanja o švedskem delovnem trgu na glasbenem področju. Tako sem na primer izvedela, kako se pripravlja projekt ali kako se pridobivajo državna sredstva. Za glasbenike na Švedskem namreč ni nujno, da po diplomi postanejo koncertisti ali profesorji: mnogi organizirajo in vodijo festivale, drugi se usmerijo v muzikologijo, glasbeno terapijo in tako dalje. To, da ti že akademija ponuja različne zaposlitvene možnosti, se mi zdi res zelo koristno, saj pri nas to močno pogrešamo.

Kako to, da ste se odločili za uglaševanje?

V Parmi sem začela razmišljati, kaj bi lahko delala v glasbenem krogu. Klavir me seveda zanima, saj bi drugače ne diplomirala, vendar je očitno, da je področje preveč kompetitivno. In tako sem začela razmišljati o alternativah: ker sem ročno spretna, sem iskala nekaj v tej smeri. Uglaševanje je bila skoraj naravna odločitev, zelo pa me zanima tudi tehnična plat, ki obsega izdelovanje in vzdrževanje glasbil.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.