Nosila sem prelepo škotsko krilo ...

Koncept je preprost in učinkovit. V garderobi vsake ženske, v garderobi vsake gledališke hiše lahko najdemo krajše škotsko krilce, modro bon ton obleko, sivo trenerko, oprijete kavbojke ... Zato je mogoče razstavo Kaj si imela oblečeno (What Were You Wearing) postaviti kjerkoli. Tačas je na pobudo Združenja Libere Sinergie in v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem na ogled v vhodni avli tržaškega Kulturnega doma: ob škotskem krilcu ali modri obleki je krajše pričevanje žrtve nasilja, ki je tista oblačila nosila. Uradno odprtje je potekalo pred petkovo premiero domače produkcije Artemisia Gentilechi, srečanje, saj sta tako zgodba o slikarki iz 17. stoletja kot razstava osredinjeni na temo, ki je večstoletna prizadevanja niso mogla izkoreniniti – moško (spolno) nasilje nad ženskami. O nastanku razstave je spregovoril direktor SSG Danijel Malalan, o tematiki, ki jo osvetljuje, pa psihologinja iz Družinske posvetovalnice v Gorici Jana Pečar.

Razstava Kaj si imela oblečeno je rezultat projektnega dela Jen Brockman, direktorice Centra za preprečevanje spolnega nasilja in izobraževanje v Kansasu, ter Mary A.Wyandt-Hiebert, vodje programskih iniciativ Centra za izobraževanje in osveščanje proti posilstvom na Univerzi v Arkansasu, kjer je bila razstava prvič postavljena spomladi 2013. Kaj si imela oblečeno, kako si bila oblečena, je (seksistično) vprašanje, ki se večkrat postavlja žrtvam nasilja. Kot bi krajše krilo ali majica z globokim izrezom nekako opravičevala spolni napad.

Raziskave pravijo, da je vsaka tretja ženska okusila tako ali drugačno nasilje in da se nasilje ne ozira na okolje ali družbeni status žrtev, je opozorila Jana Pečar. Nasilje nad ženskami je prisotno tudi v naši skupnosti. Če ga želimo videti.