»Novi začetki me globoko ganejo«

Ameriška intelektualka Susan Sontag je nekoč zapisala: »Nič ni skrivnostnega, noben človeški odnos. Razen ljubezni.« Pisateljica Brina Svit je njene besede postavila na začetek svoje zbirke novel Nove definicije ljubezni, ki je oktobra izšla pri založbi Mladinska knjiga. Knjiga o takih in drugačnih razmerjih je bila izhodišče za pogovor, ki je zaradi koronavirusnih omejitev najprej potekal po elektronski pošti na relaciji Kras – Trst, nato pa tudi v živo ob tržaškem Velikem trgu. Pisateljica, rojena v Ljubljani kot Brina Švigelj, že dobrih 40 let živi in ustvarja v Parizu, tako spomladansko kot jesensko »karanteno« pa je preživela v hiši na komenskem Krasu, kamor se z možem Pascalom Mératom rada zatečeta. In od koder se rada spustita tudi v Trst.Brina Svit je avtorica številnih del – Moreno, Con Brio, Coco Dias ali Zlata vrata, Hvalnica ločitvi, Smrt slovenske primadone, Noč v Reykjaviku, Slovenski obraz ... Za mnoge je bila tudi nagrajena, za roman Odveč srce je na primer leta 2006 prejela prestižno nagrado Maurice Genevoix, ki jo podeljuje Francoska akademija.

Vaša najnovejša knjiga, ki ste jo tako kot ostale najprej napisali v francoščini, nato pa še v slovenščini, nosi naslov Nove definicije ljubezni. Zakaj nove?

Gre za zbirko novel. Jaz jih imenujem novele, čeprav se v slovenščini uporablja anglosaksonsko besedo: kratka zgodba. A moje zgodbe so dolge. In ko sem jim iskala skupen naslov, ki ne bi bil naslov ene izmed njih, kot je to v navadi, sem si rekla, da vse govorijo na tak ali drugačen način o ljubezni. Ki ni nujno erotična, sploh ne. Ljubezni, ki moje junake na nek način novo definirajo. Na koncu novele niso več taki, kot so bili na začetku. Zato nove definicije. Poleg tega je v francoščini beseda nov in novela ista.

Ko vaši junaki, tako ženske kot moški, srečajo ljubezen, ne obrnejo pogleda stran: zdi se, da jih ni strah se prepustiti novim občutkom, si dati novo priložnost. Vidite tudi v realnem svetu tolikšno vero v življenje, v nov začetek?

To je res. Da imajo moji junaki, pa četudi jim ne gre vse tako, kot bi radi – komu pa gre? – v sebi nekaj takega kot drznost, radovednost. Da so dejavni. Da se ne prepustijo malodušju. Da si upajo stopiti v nekaj novega. Ali kot ste rekli vi: si dati novo priložnost.

Novi začetki me globoko ganejo. Zato so me zanimale usode slovenskih izseljencev v Argentini (zbrala jih je v knjigi Slovenski obraz; op. nov.). Ker so bili prisiljeni začeti znova. Zato me je fascinirala življenjska zgodba Hannah Arendt, ki je kot Judinja emigrirala v New York v začetku vojne. In začela vse znova. Se naučila angleščine in svoja glavna dela napisala v angleščini. Kapo dol, kot bi rekli danes.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.