Ob svoji stoletnici se je Alice Psacaropulo vrnila v palačo Costanzi. Pred dvajsetimi leti so likovnici v istih prostorih priredili obsežnejši prikaz njenih del. Tokrat so se slikarkina dela vrnila, nje ni več, saj se je v visoki starosti poslovila od nas leta 2018. In zato, je ob odprtju razstave hudomušno pripomnil Enea Chersicla, tokratna razstava odraža zunanji, tuj pogled na ustvarjalni opus Alice Psacaropulo. Prejšnji prikaz je namreč nosil pečat slikarkinih izbir.
S Chersiclo sta razstavo, v kateri je zaobjeto celotno ustvarjalno obdobje tržaške slikarke, uredila Michele Casaccia, sicer tudi slikarkin vnuk, in Nathan Marin. Kot je poudaril Casaccia, je razstava samo prva v vrsti pobud, s katerimi namerava Studio Psacaropulo obeležiti stoletnico rojstva slikarke in pedagoginje. Med zaznavnejšimi dogodki bo predstavitev kataloga razstave, ki bo odprta do 23. januarja, in sicer vsak dan med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro, zaprta bo 1. januarja (ob upoštevanju predpisov za omejitev širjenja covida-19). Na začetku prihodnjega leta naj bi se zvrstile še druge pobude.
Razstava Psacaropulo 100 je prvenstveno poklon slikarki in njenemu likovnemu opusu, ob tem pa tudi javno zaznaven nastop mladega združenja Studio Psacaropulo. O tem, o meščanskem stanovanju in muzeju obenem, je na odprtju razstave govoril Enea Chersicla. Opozoril je na pomen novih prijemov na kulturnem področju, s katerimi lahko primerno razgibamo ne preveč živahno krajevno sceno. Prva pobuda Studia je namreč bila ureditev stanovanja z ateljejem slikarkine družine, ki je sedaj na ogled v zadnjem nadstropju Vile Margherita v Ul. Commerciale 47, na območju Škorklje. Ne gre za muzej v tradicionalnem pomenu besede, temveč za kulturni center, kjer se ob spominih in že ustvarjenem prepletajo nove zamisli in izzivi bodočnosti.