Po sledeh družine Kravos v Južni Italiji

Večino dogodkov, o katerih piše, je tudi sam doživel; preden se spusti v skoraj 500 strani obsežno pripoved zato avtor zapiše – upravičeno lahko rečem: bil sem zraven. Mario Aucelli je po poklicu učitelj, a se že vse življenje spogleduje s pisanjem, najprej kot sodelavec številnih italijanskih časopisov, nato kot raziskovalec svoje male domovine. Ta se razprostira na jugu Italije, v hribovitem osrčju Kampanije: Mario Aucelli se je rodil leta 1936 v kraju Montecalvo Irpino (Avellino), kjer tudi živi. Vas z okrog 3500 prebivalcev je v Kampanji znana po kruhu Montecalvo, njeno ime pa se pri nas pojavlja zlasti takrat, ko beseda teče o Marku Kravosu. Tržaški pesnik in pisatelj je namreč luč sveta prvič zagledal (spomladi 1943) v Montecalvu, kamor je fašistična oblast internirala njegovega očeta Josipa.

Aucellijeve poti so se po dolgih desetletjih prepletle s tistimi družine Kravos. V knjigi Il fascismo a Montecalvo Irpino. Il regime, la guerra, la ricostruzione, la rinascita (Fašizem v Montecalvu Irpinu. Režim, vojna, obnova, preporod) je res veliko pozornosti posvetil tudi Josipu Kravosu in njegovi družini.

Nekdanji konfinirani oziroma internirani antifašisti so imeli vpliv na politično ozaveščenost sovaščanov in širšega območja. Aucelli v svoji knjigi rekonstruira življenjske zgodbe nekaterih izmed njih. Prvi je bil v Montecalvo poslan Concetto Lo Presti, antifašist iz Catanie, ki ga je posebno fašistično sodišče leta 1928 obsodilo na štiri leta zaporne kazni, aretiran pa je bil »skoraj stokrat«. V Montecalvu je bil nastanjen v hotelu sester Scopettone na Korzu Umberto I., v katerem je leta 1942 živel tudi Josip (Giuseppe) Kravos. Krojača in ljubitelja glasbe in gledališča je fašistični režim najprej poslal na San Domino v otočju Tremiti, zaradi slabotnega zdravja, ki je bilo posledica težkih razmer v internaciji, pa je bil premeščen na kopno, v Montecalvo. Tu se je družil s hrvaškima antifašistoma Čedom Žicem (kasnejšim narodnim herojem) in Rikom Milerjem s Krka. Odnosi med njimi so bili tovariški, dobro pa so se razumeli in si pomagali tudi z lokalnim prebivalstvom.

Pri rekonstruiranju njihovih zgodb je bila Aucelliju v pomoč Bogomila Kravos, ki mu je nudila vpogled v bogato družinsko zapuščino, obenem pa prevedla obsežen odlomek iz očetove knjige Moje in vaše zgodbe iz let 1931–1945 (ZTT, 1975). Iz spominov Josipa Kravosa, ki so vključeni v Aucellijevo knjigo, je razbrati marsikateri detajl iz tistega časa, na primer radovednost, ki so jo pri njem – krojaču – vzbujala oblačila tamkajšnjih deklet. Eno izmed teh, pravili so mu pacchiana, je nosila tudi mala Alenka, ki jo je oče prvič videl šele v Montecalvu – sem sta se namreč leta 1942 preselili tudi žena Evfrazija Valič in dveletna hčerkica. 16. maja 1943 se je tu rodil še sin Marko. Pesnik in pisatelj je leta 2019 obiskal svoj rojstni kraj, kjer ga je sprejel tudi župan.