Poezija, ki klije iz obmejnega dvojezičnega prostora

Njena ustvarjalnost je že pred desetletji vzklila iz goriškega obmejnega prostora. Dvojezičnega. Jezik njenega izražanja je prvenstveno italijanski, kateremu se je dolgo posvečala tudi kot profesorica italijanščine na slovenskem liceju v Gorici. Claudia Voncina je pesnica in pisateljica, prejela je številne nagrade tako za pesmi kot za prozo. Njena dela so uvrstili v več antologij, seznam njenih samostojnih izdaj je dolg. Njena pesniška zbirka Frammenti nosi letnico 1990. Leta 1998 je izšlo delo v prozi Contratto mondiale, leto kasneje pa delo Confine orientale – Meja na Vzhodu, s katerim je še posebej opozorila nase in na tematiko meje. Njena poezija kot proza velikokrat posežeta v ženski svet in pri tem izkazujeta izjemno tenkočutnost.

Pisatelji ob meji: gre za zemljepisni pojem ali za notranje občutje?

Glede naše meje gre zame najprej za notranje občutje, za čustveno doživljanje dejanske stvarnosti, čeprav so obenem važni zemljepisni pojem, zgodovinski okvir in politični trenutek.

Nase ste opozorili prav z delom o meji, Confine orientale – Meja na Vzhodu, ki je izšlo že leta 1999. Danes je vprašanje zapiranje oziroma odpiranje meje spet boleče aktualno.

Omenjeno delo zajema zapise iz raznih obdobij (v časovnem razponu 1945–1991). So prizori iz Gorice, ki obujajo spomine na dogodke in ljudi ob meji, kjer lahko različni običaji in jeziki sobivajo drug ob drugem v medsebojnem razumevanju in spoštovanju.

Sodelovanje ob meji, žal v teh mesecih začasno prekinjeno, je pomembno in omogoča stik novih idej in pogledov na današnjo družbo in kulturo. Nisem pričakovala, da bom ponovno priča takim dogodkom, potem ko se je že uresničila vizija skupne Evrope narodov.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.