Porabje in njegovi lepi, povedni obrazi

Med filmi v tekmovalnem programu 31. Tržaškega filmskega festivala je Oroslan, prvi celovečerni igrani film režiserja Matjaža Ivanišina, ki je bil sicer doslej predan dokumentarnemu filmu. Tržaška publika si je na festivalu leta 2018 ogledala njegov film Playing Men, še pred tem pa je Ivanišin širšo javnost presenetil z večkrat nagrajenim Karpopotnikom, dokumentarcem o slovenskem filmskem režiserju Karpu Godini. Slovensko-češka produkcija Oroslan je svetovno premiero doživela na mednarodnem filmskem festivalu v Locarnu, italijanska premiera pa bo v gledališču Rossetti nocoj (ponedeljek), ob 18. uri. Priložnost za klepet z režiserjem Matjažem Ivanišinom pa se bo ponudila v torek, ko bo ob 11. uri v kavarni San Marco srečanje s filmskimi ustvarjalci.

Kaj je tisto, kar filmsko oko večkrat pritegne na skrajne robove slovenskega naselitvenega prostora? Vaš celovečerni film Oroslan se namreč odvija v Porabju, film Zgodbe iz kostanjevih gozdov Gregorja Božiča, ki je sicer vodil tudi fotografijo vašega zadnjega celovečernega filma, pa se dogaja v Benečiji.

Mislim, da pri tem igra ključno vlogo vsebina, ki jo želimo posredovati. Zato potem iščemo pravi prostor, kjer bi se ta vsebina lahko udejanjila. Za film Oroslan sem navdih dobil v kratki zgodbi Zdravka Duše z naslovom Pa ravno tako je bilo, sicer umeščene v vas v okolici Tolmina. Ko sem odločil, da bom svojo filmsko zgodbo prestavil v drugo okolje, sem moral razmisliti, kje bi to »drugo« okolje lahko bilo.

Tako se začne iskanje lokacije, ki bi bila primerno za to zgodbo. Svojo sem odkril v Gornjem Seniku na Madžarskem, se pravi med porabskimi Slovenci.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.