Pred 110 leti ustanovili Glasbeno matico

Pred stodesetimi leti, 19. oktobra 1909, je v prostorih tržaškega Narodnega doma potekala ustanovna skupščina Glasbene matice oz. natančneje Pevskega in glasbenega društva v Trstu (takšno je bilo prvo poimenovanje društva), podružnice Glasbene matice v Ljubljani. »S časom smo sprevideli, da naši pesmi dolgujemo še nekaj: pesem naša hoče biti umetniško dovršena. V nas je dovolj veselja in navdušenost za takšno delo, torej pogumno naprej! Naše razmere so ugodne, dozoreli smo za to, da ustanovimo pevsko in glasbeno društvo. Naj slovenska pesem iz Trsta pozvedoči svetu o slovenskem delu in napredku na tej izloženi postojanki.« Tako je tržaška Edinost 20. oktobra 1909 navajala besede predsednika pripravljalnega odbora Edvarda Slavika.

Vzvišene besede odvetnika Slavika so bile primerne za čas, v katerem so bile izrečene, saj je doživljal slovenski Trst obdobje največjega razvoja tik pred prvo svetovno vojno. Naj naštejemo le nekaj dejstev, ki potrjujejo zapisano: 1904 izgradnja Narodnega doma; 1907 prve volitve s splošno moško volilno pravico, ob katerih se je mit o »popolnoma italijanskem Trstu«, ki ga je zagovarjala italijanska garnitura liberalnega nacionalizma, zrušil zaradi zmage socialistov in Edinosti; 1910–11 popis prebivalstva, ki je pokazal, da je bilo na območju tržaške občine 56.000 Slovencev od skupno 230.000 prebivalcev, da so Slovenci prisotni, ponekod tudi v večini, in to ne le na Krasu. Nastanek Glasbene matice se torej vpisuje v to obdobje velikih dosežkov.

Med Glasbeno matico in Narodno in študijsko knjižnico, natančneje njenim Odsekom za zgodovino in etnografijo, potekajo dogovori, da bi arhiv Glasbene matice v prihodnje hranili na Odseku, kjer bi bil na razpolago čim širšemu krogu obiskovalcem.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.