Zvoki violončela in žametni glas Andrejke Možina – prvič po tolikih mesecih v živo! – so prijetna popotnica, s katero je Slovensko stalno gledališče danes vstopilo v drugi del letošnje sezone. Po jesenskem začetku in skoraj sedemmesečni prisilni prekinitvi se ljubiteljem gledališke umetnosti končno ponovno obeta obisk velike dvorane v Petronijevi ulici. Željo, da bi bilo v naslednjih tednih gledalcev čim več in da bi se tudi s pomočjo gledališke govorice življenje počasi vrnilo v »normalne« tirnice, sta uvodoma izrazili tako predsednica SSG Breda Pahor kot Serena Tonel, ki je v tržaški mestni upravi odgovorna za gledališča.
Slovensko stalno gledališče je v mesecih prisilnega mirovanja pripravilo vse predvidene predstave, ker pa – tako direktor Danijel Malalan – ne pričakujejo, da bodo gledalci vsak konec tedna v teatru, so se odločili za podaljšanje sezone v jesenski čas. Tako bosta v naslednjih tednih zaživeli dve domači produkciji, septembra in oktobra pa še preostali dve. Najprej bo, od petka, 21. maja (ob 20. uri!), na sporedu predstava Kdo je videl Coco? Moi, Gabrielle Chanel, ki je posvečena francoski modni ikoni Coco Chanel (1883–1971); besedilo je napisala Maja Gal Štromar, režijo podpisuje Yulia Roschina. Tudi v središču naslednje produkcije SSG bo izstopajoči ženski lik iz preteklosti, in sicer Artemisia Gentileschi, uveljavljena slikarka iz 17. stoletja in pogumna ženska, ki je pred sodišče privedla svojega posiljevalca. Dokumentarno predstavo Artemisia Gentileschi – Srečanje kot avtor in režiser podpisuje Tržačan Lino Marrazzo, premiera bo na tržaškem odru 11. junija.
Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.