Ustvarjalni svet Marije Vidau

Topli rdeči odtenki žameta, nežne bele prosojnosti, usnjeni dodatki, maske, okrašene s karibskimi školjkami, umetno cvetje, bleščice, kovinski oklepi ...

Ustvarjalni svet tržaške koreografke Marije Vidau je živobarven in raznolik. Delček tega je do 8. novembra na ogled v foajeju tržaškega Kulturnega doma, kjer je Slovensko stalno gledališče ob prvi letošnji premieri odprlo razstavo Nedvomno ... Marija Vidau. Njena kuratorja sta Valentina Cunja in Peter Furlan, ki sta iz izredno bogate produkcije – oblikovala je kostume za kar 350 predstav – izbrala lep izbor kostumov in nešteto skic.

Kot je zapisala Cunja, sicer mlada modna oblikovalka, je Marija Vidau v dolgoletni karieri razvila edinstven in prepoznaven stil, za katerega je značilno dosledno iskanje nenavadnih materialov. »Žameti in prosojnosti srečujejo perje in usnje, ki se usklajujejo s plastiko in kovinami ter se prelivajo v bogate, ekscentrične in ironične dialoge.« Radovedna kostumografka je navdih zanje iskala tako na bolšjih sejmih kot potovanjih na različne konce sveta, od koder se je vselej vračala s tem ali onim – starimi rjuhami, gumbi, klobuki, okraski ... Znanje si je pridobila med študijem na Akademiji za kostumografijo v Rimu in izpopolnjevanjem v Združenih državah Amerike, njeno vodilo je bilo eksperimentiranje. Tej svoji notranji želji pa ni nikoli podredila potreb igralcev, za katere je skušala ustvariti take kostume, v katerih bi se na odru čim bolje počutili. Znala je razbrati tudi želje in zahteve režiserjev, s katerimi je sodelovala: večino kostumov je ustvarila v Slovenskem stalnem gledališču, kjer je bila zaposlena od leta 1966 do upokojitve, sodelovala pa je tudi z ljubljansko Dramo, gledališči v Celju, Mariboru, Novi Gorici in še marsikje. Pred nekaj meseci ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado za življenjsko delo.