V mali zakotni vasici razstava vrhunskih umetnikov

Z nekoliko zakotno, malo obljudeno vasico na robu gorskega sveta človek težko poveže razstavo vrhunskih umetnikov. A vendar ta pravljični kraj obstaja – ime mu je Illegio, v furlanščini Dieç, od avtocestnega izvoza v Tolmeču pa ga ločuje le desetminutna vožnja.

V tej vasici, skoraj dobesedno bogu za hrbtom, od leta 2004 vsako leto pripravijo razstavo svetovno znanih slikarjev in umetnikov; v teku štirinajstih razstav so našteli – tako organizatorji – 400.000 obiskovalcev. Pobudnika vsakoletne razstave sta duhovnika Alessio Geretti in Angelo Zanello, ki sta z ljubeznijo do umetnosti zaslužna za preporod vasi. Illegio je namreč kraj, kamor človek pride načrtno, ali sploh ne pride.

Letošnjo razstavo, ki nosi naslov Maestri (Učitelji), je z vodenim ogledom mogoče obiskati v približno poldrugi uri. Zaradi izrednega povpraševanja bo na ogled do 20. oktobra; organizatorji svetujejo rezervacijo, vse informacije so na spletni strani illegio.it.

Sprehod po razstavi ali »umetniška meditacija« obiskovalca popelje po štirih poteh: po poti lepote, dobrega, resnice in Boga. Štirideset razstavljenih del so razporedili po majhnih, intimnih prostorih vaškega razstavnega središča, ob katerem so uredili tudi majhno trgovino s knjigami in spominki z razstave. Obiskovalca pri vhodu sprejme kopija mogočnega Michelangelovega Mojzesa, ki »bdi« nad ostalimi slikami. Sledijo si dela francoskih in italijanskih slikarjev, ki tudi sami upodabljajo »mojstre«. Michelangelov Mojzes gleda Cabanelovega Michelangela, naslikanega v ateljeju; sledijo upodobitev Homerja, nato Danteja in Giotta med slikanjem kapele degli Scrovegni. In še: Cimabue in Giotto v poslikavi, ki jo je znano istoimensko podjetje uporabljalo za svoje embalaže. Mogoče najbolj zanimivo zgodbo pa ima delo, ki ga pripisujejo Michelangelu Merisiju oz. Caravaggiu. Po besedah vodičke je eden izmed obiskovalcev lanske razstave organizatorjem razkril, da ima v svoji zasebni zbirki delo, ki bi jih lahko zanimalo ... Slika, ki je letos razstavljena, bi lahko bila tretja različica Caravaggiove La buona ventura: eno sliko s tem imenom hranijo v Rimu, drugo različico pa v pariškem Louvru. Podrobne analize bodo razkrile, ali je ta res tretja verzija Caravaggiovega dela.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.