»Rodil sem se leta 1984 v Šempetru. Otroška leta sem preživel v Mirnu, v hiši nasproti pokopališča, tako da sem bil vsak dan že zgodaj zjutraj seznanjen z dvema mejama. Državno, ki je delila pokopališče, in tisto z onostranstvom.« Takole je stekel pogovor z Janom Mozetičem, režiserjem dokumentarno-igranega filma Miren dan, ki je njegov prvi celovečerec in obenem tudi prva tovrstna produkcija goriškega Kinoateljeja.
Domači Miren, življenje in ljudje v obmejnem, navidezno marginalnem prostoru ter nevidna meja med dimenzijo realnosti in onirično dimenzijo človeškega imaginarija. To so tri prvine, ki se prepletajo in zaznamujejo njegov film. Pred kratkim smo si ga lahko ogledali na domači premieri v Gorici in na Dnevih slovenskega filma v Beogradu, vrteli pa so ga že tudi na 20. Festivalu slovenskega filma in na festivalu Filmmaker v Milanu.
Pot, ki je Jana Mozetiča privedla do filma, je bila dolga in vijugasta. »Tja do 15. leta sem si želel postati astrofizik, zato sem se približal znanstveno fantastičnemu filmu. Spomnim pa se, da sem nekoč gledal Odisejo 2001 in kar zaspal, ko sem tam gledal neke čudne opice ...«.
Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.