»Všeč mi je bila ideja, da fanta in njegovega očeta osvobodim«

Septembra je Gabriele Salvatores na beneški mostri predstavljal svoj najnovejši film Tutto il mio folle amore. Opazila sem ga v restavraciji, v katero zaide vsakič, ko je na Lidu – na mizi je tudi tokrat imel steklenico Gravnerja. Ko sem mu med intervjujem to omenila, se je nasmehnil. »V vaš konec Italije sem se preprosto zaljubil. V Furlaniji - Julijski krajini mi je dobesedno vse všeč. Tudi hrana in pijača. Ko pa v restavraciji zagledam katero od vaših dobrih vin, predvsem Gravnerjeva, si ne morem kaj, da bi ga ne naročil.« Danes ob 21. uri bo z oskarjem nagrajeni režiser v tržaški kinodvorani Space cinema predstavil svoj že četrti film, ki ga je posnel v naši deželi. Celovečerec, v katerem ob njegovih starih prijateljih Valerii Golino in Diegu Abantuonu igra tudi Claudio Santamaria, je povzet po romanu Fulvia Ervasa o dinamičnem očetu, ki se z avtističnim sinom odpravi na potovanje v Ameriko.

Zakaj vas je ta zgodba tako pritegnila, da ste po njej posneli film?

Všeč mi je bila ideja očeta, ki se je pogumno odpravil s šestnajstletnim sinom na dolgo pot in ga tako odtegnil, če naj tako rečem, varnemu družinskemu objemu in že ustaljenim navadam okolja, v katerem je Andrea zrastel in živel. Prva sekvenca filma je posneta v konjušnici, kjer protagonist v ograjenem prostoru teka s konji. To je zanj pomembna terapija.

Všeč mi je bila ideja, da fanta in njegovega očeta osvobodim, odprem ograjo in ju porinem v svet – na dolgo potovanje po Balkanu. Originalno zgodbo smo precej spremenili in se odločili, da oče, Claudio Santamaria, sina spozna šele zdaj, ko je star že šestnajst let, kar seveda predstavlja nov, dodaten izziv.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.