»Za kratek animirani film potrebuješ za osem kg risb«

Leo Černic je letošnji prejemnik ene od treh stanovskih nagrad, s katerimi želi Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF) »izpostaviti vrhunske avtorske dosežke in prepoznavati odličnost ter prodornost nagrajencev«. Nagrado za najboljšo likovno zasnovo je prejel za kratkometražni animirani film Vojna besed ali spoštljiva tišina, ki je nastal v produkciji goriškega Kinoateljeja. Černic je avtor scenarija, režije in animacije, avtor zvoka pa je Samo Jurca. Film je bil uvrščen tudi v uradni program mednarodnega festivala Animateka, ki se bo v Ljubljani oziroma na spletu pričel konec meseca.

Leo Černic se je rodil leta 1995 v Trstu in živi v Tržiču. Film je študiral na akademiji AGRFT v Ljubljani, trenutno se izpopolnjuje v filmskem eksperimentalnem centru CSC v Turinu.

Za vsakim animiranim filmom je dolg delovni proces. Kako poteka vaše delo?

Kot za vsako stvar, je tudi v tem primeru končni rezultat odvisen od tehnike in dela, ki ju vlagaš vanj. Če zasleduješ kvaliteto, je dela več. Za animirano formo pa je značilno tudi to, da potrebuješ ogromno materiala za to, da se slika premakne: okvirno od 12 do 25 risb za vsako sekundo filma. To je startna točka. Osebno imam najraje ravno to dolgotrajno pripravo in tradicionalno, dvodimenzionalno ročno risanje na papir ali računalnik.

Nagrado DSAF ste prejeli za likovno zasnovo filma Vojna besed ali spoštljiva tišina. Kakšna je ta likovna zasnova?

Pri tem filmu sem uporabil tradicionalno risanje na papir, kar je danes nekoliko neobičajno. Ta proces je daljši, bolj naporen, po mojem zelo skromnem mnenju pa se na končnem izdelku organskost materiala in črnila poznata. Ta materialni vidik me zelo očara: film je minljiv, te risbe pa so nekaj konkretnega – kakih pet do osem kilogramov težka škatla, polna risb. Nekaj podobnega kot negativi pri fotografiji.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.