Očeta Davida spoznamo, ko se s priznanim psihiatrom pogovarja o mamilih. David je ameriški novinar, uspešen free lance, ki sodeluje z najpomembnejšimi dnevniki in mesečniki. Le da tokrat ne gre za intervju, temveč za zbiranje informacij, ki naj bi mu pomagale razumeti razlog, zaradi katerega je njegov sin Nik postal narkoman.
Osemnajstletni Nicolas Sheff je bister dijak, urednik šolskega časopisa, igralec v šolski predstavi, član vaterpolske ekipe, strasten bralec in nadarjen umetnik, ki bi jeseni moral začeti novo študijsko pot. Še več. Nik je tako izreden, da so ga sprejeli v kar pet ameriških kolidžev, a njegova obetavna prihodnost se na lepem ustavi.
Pri dvanajstih letih je namreč začel eksperimentirati z drogami, a ko je prvič poskusil metamfetamine, se mu je življenje postavilo na glavo. Iz najstnika, ki je občasno preizkušal droge, je postal popoln odvisnik.
Film je povzet po resnični zgodbi, ki sta jo v svojih bestselerjih opisala David in Nik Sheff. Zgodba nudi zato zelo verodostojen vpogled v vse, kar se je zgodilo.
Ob stalni uporabi flashbackov spoznamo Nikovo otroštvo in lep odnos, ki ga že iz malih nog druži z nadvse prisotnim očetom. Nikovi starši so ločeni in Nik je čudovito sprejet v novo očetovo družino. Vse to pa začne drseti proti propadu, ko doma spoznajo, da je sin mamilaš in da kljub stalnim padcem in vzponom ter rehabilitaciji v najboljših zdravstvenih centrih Nik ne bo več tak, kot je bil nekoč.
Izjemna glasbena kulisa, s katero tudi tokrat belgijski režiser Van Groeningen dokazuje svoj izredni glasbeni okus, pa žal ne pomaga zgodbi, da bi res vzletela. Dolga pripoved o odnosu med očetom in sinom, ki jo režiser osvetljuje z obeh zornih kotov, se včasih ponavlja in ne nudi novih iztočnic za razmislek o argumentu, o katerem smo že večkrat slišali, brali in tudi gledali. (iga)
Beautiful boy
ZDA 2018
Režija: Felix Van Groeningen
Igrajo: Timothée Chalamet in Steve Carell
Ocena: ★★★