Zgodba pogumne Artemisie Gentileschi

Artemisia Gentileschi je bila v 17. stoletju znano ime na italijanskem kulturnem prizorišču. Prva ženska, ki je bila sprejeta na florentinsko Likovno akademijo in ena redkih umetnic, ki jim je uspel preboj na veliki oder: mnoge premožne družine – med njimi tudi slavna rodbina Medici – so si želele imeti v svojih sobanah njene podobe, ustvarjene pod vplivom Caravaggia, in so ji zato naročale slike.

V Rimu leta 1593 rojena umetnica je bila hčerka slikarja Orazia Gentileschija, ki je v njej prepoznal talent in njeno izobraževanje zaupal Agostinu Tassu. Slikarski mojster pa se je prelevil v monstrum, ki je mlado Artemisio nadlegoval in posiljeval. Ta je naposled pravico, pogumno, iskala na sodišču, bila žrtev mučenja in naposled izbojevala (polovično) zmago. Posiljevalec Tasso je odšel v izgnanstvo, Artemisia je, kot vse žrtve nasilja, posledice njegovih dejanj nosila vse življenje.

Artemisia Gentileschi – Srečanje je naslov nove domače produkcije Slovenskega stalnega gledališča, ki bo premierno uprizorjena v petek ob 20. uri v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma (ponovitve bodo sledile do nedelje, 20. junija). Besedilo zanjo je napisal tržaški režiser Lino Marrazzo, ki je predstavo tudi režiral in se osredinil na manj znano poglavje Artemisiine zgodbe, na ponovno srečanje, po dolgoletnem zatišju, med glavno junakinjo – igra jo Nikla Petruška Panizon – in njenim očetom Oraziom, v vlogi katerega nastopa Vladimir Jurc. Tudi njun odnos ni kristalno čist.

»O življenju in delu Artemisie Gentileschi so pisali mnogi, poznamo njene težave, zgodbo procesa, manj znano pa je, da je julija 1616 oče Orazio obiskal Artemisio in se nepričakovano znašel pred uporniško hčerko, ki od njega zahteva razčiščevanje,« pove režiser. »V tem dogodku sem želel izpostaviti zlasti odnos med očetom in hčerko, tisti odnos, ki je vedno bil konflikten in včasih vodil tudi v resne težave, ki so hčerke zaznamovale za vse življenje.«

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.