Nekaj izletniškega

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bo odgovarjala jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc.

jezik@primorski.eu

Dober dan,

vljudno prosim za jezikovni nasvet. Med to strogo karanteno sem se pripravljala na to, da bo prej ali slej dovoljeno obiskovanje kulturnih in naravnih zanimivosti naše dežele. Zato sem redno obiskovala spletne strani naše okolice, otroci pa so v slovenščini brali, kam bi lahko šli. Pri slovenskih opisih sem naletela na nekaj izrazov, ki se mi zdijo zelo nerodni. Ali je prav: Območje rezervata je »edinstveno na svetu«. Nek spomenik »vzbuja veliko sugestijo«. »Kromatizem.« »Spominjamo« na pročelje. Stvaritve so »značilne zaradi gotskih potez«. »Živahne scenografije« na reliefih. Vse zveni zelo učeno, nam pa se je zdelo nekam tuje. Najlepša hvala za odgovor!

Virtualni izleti v slovenščini so vas popeljali tudi na zelo zanimivo jezikovno pot! Vaše vprašanje skriva vešče jezikovno oko: skriva veščino, ki bi jo morali vzgajati pri vseh, ne samo pri prevajalcih. S hvaležnostjo za dvo- ali večjezične opise izletniških znamenitosti se včasih vendarle spotaknemo ob dobesedne prevode (kalke), ki velikokrat otežujejo razumevanje. (Lahko bi zapisali turističnih zanimivosti, a se bo v prihodnjih mesecih verjetno spet razvijalo predvsem izletništvo – torej krajše poti znotraj občin, ki so še nedavno povsem potešile našo slo po vandranju.)

Polovili ste torej kalke – prerešetajmo jih po vrsti. Območje rezervata je seveda lahko edinstveno (včasih so ga še preganjali kot hrvatizem), če pa dodamo še na svetu, je videti, da smo neposrečeno prenesli italijanski izraz »è unico al mondo«. Slovenskih rešitev je lahko več: območje je edino táko na svetu = enkratno = mu na svetu ni enakega. V slovenščini lahko nekaj vzbuja občudovanje ali lepe občutke oziroma je sugestivno: razgled je sugestiven, avtorjeva perspektiva je sugestivna itd. Nikakor pa ne gre neposredno prenašati italijanskega izraza »un monumento di grande sugestione«.

Kromatizem je v slovenščini predvsem glasbeni termin, italijanski »cromatismo«, pa je treba prevajati kot barvni učinek ali učinkovanje barvne kompozicije, odvisno od konteksta.

Glagol »ricordare« se velikokrat pojavlja tudi v vabilih, v katerih nikakor ni primerno, da v slovenščini publiko spominjamo na prireditev, temveč pošljemo opomnik ali jo opozorimo s pogojnikom: Radi bi vas spomnili na ..., Ponovno vas vabimo na prireditev, ki bo ... Ko se glagol pojavlja v opisih znamenitosti in palač, pa spominjati v slovenščini sploh ni primeren. Takrat bo bolje, da zapišemo: omeniti je treba tudi triptih znamenitega ...

»Tutte le opere sono caratterizzate da ...« Tudi »caratterizzare« v slovenščini ne bo dobro deloval, če ga bomo prenesli neposredno: vsa dela zaznamujejo baročne poteze. Kvečjemu so za vse stvaritve značilne baročne poteze. Scenografija pa je enako kot kromatizem paronim oziroma lažni prijatelj: »vivaci scenografie« naj bodo živahni oziroma živi prizori. S prizori je podobno kot z izletništvom, prepogosto pozabljamo nanje! Pospešeno digitalizacijo našega sveta moramo začiniti tudi s kančkom nostalgije.