Sobota, 26 september 2020
Iskanje

Segnalibro in bralno znamenje?

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc

9. maj. 2020 | 8:00
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bo odgovarjala jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc.

jezik@primorski.eu

Dober dan,

opazila sem, da pri akciji Primorci beremo knjižničarji večkrat uporabljajo bralno znamenje. Zdelo se mi je, da je knjižna kazalka kalk iz segnalibro, in ker se kalkov bojimo kot hudič križa, na tem področju smo namreč »zelo ustvarjalni«, sem se hotela knjižni kazalki izogniti. Imam prav?

Kalkirani izrazi, torej dobesedni prevodi so v vseh jezikih zelo pogost pojav: težava nastopi, samo če so take besede ali besedne zveze ponesrečeni prevodi, ki kršijo standard slovenskega jezika. Nekateri nas zaradi svoje posrečenosti resnično nasmejijo (»ne vidim ure«), zaradi drugih, povsem neustreznih, se celo slabše razumemo. Velikokrat pa so dobesedni prevodi (predvsem pri večbesednih besednih zvezah) povsem v skladu z našim jezikovnim sistemom. Tak je na primer slovenski urbanistični termin in seveda vsakdanji izraz avtocesta (autostrada, Autobhan), ali čajna hiša, ki so jo jezikoslovci preganjali kot kalk (slovensko raje čajnica), dokler nas niso preplavile hiše kruha, knjig, solat in še vsega mogočega. Da se kalkov na tem področju bojimo kot hudič križa, kot hudomušno pravite, je v resnici zelo produktiven psihološki proces za dvojezične posameznike, saj se tako možgani nenehno urijo v tako imenovani prevodni oziroma prenosni kompetenci. Izraz v italijanščini in ustreznica v slovenščini gresta skozi mentalni proces »cenzure«, uporaba je nato ozaveščena in še zapomnimo si ju povezano, kar ima za posledico, da izraze pri sporazumevanju hitreje prikličemo.

V hitrem glasovanju je SLORI-jeva skupina za jezik enoglasno odločila v prid knjižni kazalki, ker jo imamo vsi člani »bolj v ušesu« – toda uho je pri jezikovnih zadevah velikokrat zavajajoč organ. Priročniki in jezikovni viri so pokazali nekoliko drugačno sliko. Bralno znamenje nastopa predvsem v akciji Primorci beremo in ga zato poznajo številni bralci. Najdemo ga tudi v Bibliotekarskem terminološkem slovarju na portalu Termania, ki sicer skriva marsikatero uporabno slovarsko pomagalo. Vendar Bibliotekarski slovar svetuje rabo knjižnega znamenja, kar je logično, saj s tem vedno bolj priljubljenim predmetom zaznamujemo mesto v knjigi. Knjižna kazalka je na prvi pogled morda res precej dobeseden prenos iz italijanščine oziroma angleščine (»segnalibro«, »bookmark«), toda v resnici je veliko bolj dobeseden prevod knjižno znamenje: znamenje, znak = segno, mark; kazati pa ima ustreznici v mostrare, indicare. Tudi jezikovni korpusi, torej raba, potrjuje, kar smo izbrskali v priročnikih. Najpogosteje uporabljamo knjižno kazalko, nato sledi povsem ustrezen izraz knjižno znamenje; bralno znamenje pa je tako redko, da se mu gre izogibati. Kazalka je sicer (enako kot znamenje) zelo produktiven termin in se z nekoliko variiranimi pomeni pojavlja v različnih strokah: v jezikoslovju, računalništvu, bibliotekarstvu (napotilo, ki v katalogu, bibliografiji, enciklopediji opozarja uporabnika, naj želeni podatek išče pod značnico, ki je navadno za glej; sin. imenska kazalka). Vendar nas to ne sme zmotiti.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Ali menite, da bi morala biti uporaba zaščitne maske v razredih med poukom obvezna:

1. sep. 2020 | 18:00
Da
Da, samo po 14. letu
Ne
Ne vem
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo