»Očka, ali je bil kapitan pijan?«

»To kar se je zgodilo z ladjo Costa Concordia je neverjetno,« pravi kapitan dolge plovbe Franko Sedmak, po očetu Križan in po mami Kontovelec. Dan po nesreči pred obalo otoka Giglio ga je osemletna hčerka po telefonu vprašala, če je bil kapitan ladje Francesco Schettino morda pijan, »saj se taka stvar lahko zgodi le pijanemu človeku«. »Ne vem, če je bil moj kolega pijan, gotovo pa je ob tej priložnosti naredil dve usodni napaki. Plul je preblizu obale in z neprimerno hitrostjo,« pravi Sedmak.
Schettino je odgovoren za plovbo in za ladjo, tudi če ga v trenutku nesreče ni bilo na poveljniškem mostu. Po Sedmakovem prepričanju se je očitno tudi močno zataknilo v dogovarjanju med kapitanom in častniki, ki so takrat vodili Costo Concordio. Gre tudi za stvar medčloveških odnosov in osebnega zaupanja. »Kapitan zaupa ali tudi ne zaupa svojim podrejenim. Če jim zaupaš greš lahko mirno spat, včasih pa se je zgodilo, da sem imel med častniki kakšno “razgreto glavo”, ki mi je kratila spanec. Takrat moraš biti na preži in stalno imeti vse pod kontrolo,« dodaja Sedmak. To da je Schettino zapustil ladjo kmalu po usodnem trku na čeri se mu zdi človeško in poklicno nedopustno. Kapitan je vsekakor naredil prav, ko je potnikom po zvočniku sporočil, da je na ladji prišlo do tehnične okvare. S tem je po Sedmakovem mnenju preprečil dodatno paniko med potniki.
»Če je Schettino popolnoma zatajil, pa je posadka Costa Concordia vredna pohvale in priznanja. Reševati več kot štiri tisoč ljudi v temi, paniki in brez jasnih navodil ni majhna stvar. Vsi upravičeno obžalujemo mrtve, če bi tudi posadka zatajila pa bi bila tragedija dosti dosti hujša,« opozarja Sedmak.