Deželna odbornica Panariti:
»Lahko se pogovarjava tudi po slovensko«

»Lahko govoriva tudi po slovensko,« je na začetku telefonskega pogovora povabila nova deželna odbornica za delo, izobraževanje, enake možnosti, vzgojo in mladinska vprašanja Loredana Panariti.
Po rodu je iz Gorice, stanuje v bližnjem San Pieru. Na ekonomski fakulteti tržaške univerze poučuje zgodovino dela in zgodovino podjetništva.
Nanjo je med tiskovno konferenco opozorila prav predsednica deželne vlade Debora Serracchiani, ko je na vprašanje o slovenskem predstavništvu v deželnih organih odgovorila, da »odbornica Panariti govori slovensko.«
»Izhajam iz dvojezičnega zakona: moja mama je Slovenka, oče Italijan. Živeli smo v slovenski vasi. Mama pravi, da je z mano govorila slovensko, ko sem bila majhna, a jaz se tega ne spominjam. Pač pa se spominjam, da je moj brat govoril z njo slovensko. Slovenskih šol nisem obiskovala. Po končani univerzi sem šla v Ljubljano in se tam precej hitro, v kakih šestih mesecih, naučila slovensko. Sedaj govorim slovensko z možem,« je povedala nova deželna odbornica Loredana Panariti med vožnjo proti domu.
Sredi osemdesetih let je diplomirala iz modernih jezikov na filozofski fakulteti tržaške univerze, študij na ljubljanski univerzi pa ji je omogočila štipendija Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Prof. Panariti je izvedela, da bo morebiti postala deželna odbornica v četrtek zvečer. Loredana Panariti je predstavnica stranke SEL, podprla je levosredinsko koalicijo.
Na Goriškem jo v slovenskih krogih dobro poznajo. Sodelovala je na več prireditvah, na predstavitvah zgodovinskih del. Loredana Panariti ni prva deželna odbornica, ki govori slovensko. V drugi polovici sedemdesetih let preteklega stoletja je bil deželni odbornik Romano Specogna, po rodu iz Podbonesca, ki je govoril beneško obarvano slovenščino, v upravi Vinicia Turella v prvi polovici devetdesetih let pa je bil Slovenec Dario Tersar odbornik za ozemeljsko načrtovanje.