Goriška

Potujoči Kino Soča bo letos obiskal tudi Breginj, Trento in Srednje

Wed, 17 Jun 2026 05:18:00 GMT

Kinoatelje bo letos poleti s filmskim platnom prvič obiskal Breginj, Trento in beneško vas Srednje, hkrati pa bo program razširil v amfiteater SNG Nova Gorica in v dvorano EPICentra. Potovanje - Potujoči Kino Soča–Isonzo Cinema -se bo začelo že nocoj, 17. junija, ob 21. uri v domu Budal v Štandrežu z dokumentarnim večerom in projekcijo novega filma Borisa Petkoviča Kdor ne skače. Navzoč bo režiser.

Na včerajšnji novinarski konferenci so partnerji Kinoateljeja predstavili poletno čezmejno filmsko sezono. »Film ostaja eden ključnih stebrov naše čezmejne kulturne krajine,« je povedala Mateja Zorn, vodja programov pri Kinoateljeju, in poudarila: »Danes ni več čas za vprašanja, ali dediščina EPK obstaja in kaj naj bi predstavljala, smo že na poti. Naša prizadevanja bi morali usmeriti v krepitev skupne čezmejne kulturne strategije, ki bo ustvarjala nove priložnosti za lokalno kulturo in njene ustvarjalce.« Potujoči Kino Soča in Letni kino Silvana Furlana se tako vračata na svoje zveste postaje, od Štandreža do Špetra, Nove Gorice, Gorice, Kanala ob Soči, Grgarja, Lokev in Nabrežine. Letošnja sezona prinaša tri nova prizorišča, in sicer Breginj, Trento in beneško vas Srednje. Prav ta razširitev je tisto, kar je Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025, izpostavila kot živo dediščino skupnega dela: »Čezmejno sodelovanje javnih zavodov in nevladnih organizacij po letu naziva EPK je izjemnega pomena za povezovanje somestja in je naša prava dediščina. Veseli nas, da bomo to poletje lahko k lokacijam dodali tudi dvorano EPICentra.« Tako se bo k ustaljenim prizoriščem letos prvič pridružila tudi dvorana ob novogoriški železniški postaji kot alternativna lokacija v primeru slabega vremena.

Utrjevanje čezmejnih vezi

Romina Kocina, direktorica EZTS GO, je prepoznala resnično vrednost projekta v institucionalni vzajemnosti: »Kinoatelje je bil aktiven del dogajanja v letu GO! 2025,« je poudarila. Sredstva evropskega programa Interreg Italija-Slovenija so po njenih besedah »utrdila vezi čezmejnega sodelovanja«, za katere upajo, da bodo ovrednotena tudi v prihodnjem evropskem programskem obdobju.

Nadina Štefančič, koordinatorka programa, je povedala, da le-ta prepleta dela slovenskih in italijanskih ustvarjalcev različnih generacij, filme, ki so nastali ali so zaznamovani s skupnim slovensko-italijanskim prostorom. Med njimi so večkrat nagrajeni dokumentarec Petre Seliškar Gora se ne bo premaknila, hrvaški Fiume o morte! Igorja Bezinovića ter celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica? Za tri nova prizorišča so pripravljeni filmi, ki govorijo o tistem prostoru samem: Drežniška koza in njeni ljudje Marka Kumra, Starmi cajt Alvara Petriciga o spominu na potres leta 1976 ter Slike iz Trente Naška Križnarja. Konec julija bo Letni kino Silvana Furlana odprl novi film Metoda Pevca Ko pridem ven, sledila pa bo svetovna premiera dokumentarca Jureta Krefta Obmejne zgodbe.

Posebno poglavje so filmski večeri v amfiteatru SNG Nova Gorica. Kinoatelje je za ta prostor zasnoval štiri večere na stičišču filma in gledališke umetnosti: od Srečno, Kekec! in Hamneta Chloé Zhao do dokumentarca Od dueta do ansambla ter Nolanove Odiseje. »Veseli nas, da je v amfiteatru prisoten tudi film,« je povedala Mirjam Drnovšček, direktorica SNG Nova Gorica, in dodala: »Zagotovo si Nova Gorica zasluži veliko filmskega dogajanja, ki se bo lahko iz ploščadi Silvana Furlana selilo tudi k nam.«

Koprodukciji na festivalu Amidei

Filmski vrvež bo v Gorici intenzivno prisoten med 16. in 22. julijem s festivalom Amidei, kjer bodo v sodelovanju s Poklonom viziji predstavili slovensko-italijanski koprodukciji Amado mio – Pasijon nekega umetnika Matjaža Mraka in Robija Šabca ter Navadna hruška Gregorja Božiča. Nato se bo filmski utrip preselil v Novo Gorico. »Smo namreč en sam prostor, eno mesto,« je dejal direktor festivala Amidei Longo.

Morje je v Furlaniji - Julijski krajini čisto

Wed, 17 Jun 2026 09:38:00 GMT

Morje je Furlaniji - Julijski krajini čisto tudi ob izlivih Soče in ostalih rek. V Gradežu je včeraj posadka Zelenega škunerja predstavila rezultate analiz, ki so jih 28. maja opravili v desetih krajih med Trstom in Lignanom.

Predstavniki okoljevarstvene organizacije Legambiente so pojasnili, da je bil potrjen pozitivnih trend iz lanskega leta. Kot edino negativno noto so opozorili na pomanjkanje informativnih tabel, ki bi bile postavljene ob obali in na katerih bi bile informacije o kakovosti kopalnih voda. Kakorkoli, analize so pokazale, da je morska voda v skladu s predpisi pred tržaškim kopališčem Lanterna, v Miramaru, v Sesljanu, v Marini Julii, pred rtom Sdoba, kjer se v morje izliva reka Soča, v Gradežu, ob izlivu reke Stella in v Lignanu, kjer so vzorce pobrali na treh mestih: pred čistilno napravo, ob izlivu Tilmenta in pred osrednjo plažo.

»Zadovoljni smo, da je kakovost morske vode v skladu z zakonom v vseh desetih krajih Furlanije - Julijske krajine, kjer smo jemali vzorce. Po drugi strani moramo skrbeti, da bodo rezultati dobri tudi v prihodnosti. Prizadevati si moramo, da bi se znižala uporaba vode iz podtalnice, da bi povsod poskrbeli za ustrezno delovanje čistilnih naprav in da bi izpeljali do konca sanacijo območja ob nekdanji tovarni Caffaro pri Torviscosi, od koder onesnažujoče snovi še vedno dosegajo Gradeško in Maransko laguno,« je na včerajšnji predstavitvi podatkov poudaril Sandro Cargnelutti, deželni predsednik zveze Legamebiente, ki odločno podpira projekta za ponovno uporabo in prečiščevanje črnih vod v kmetijstvu in industriji, kot je med drugim predvideno v projektu za dvojni vodovod v industrijski coni San Giorgio di Nogaro.

»Naša naloga je opozarjati krajevne uprave na nerešene težave, saj je treba zaščiti zdravje kopalcev. Sami nismo pristojni za izdajanje dovoljenj za kopanje, temveč želimo ustrezno ozaveščati občane in podpirati občine, ki se lotevajo reševanja okoljskih vozlov,« je pristavil Stefano Raimondi, glasnik Zelenega škunerja zveze Legambiente, ki se je včeraj iz Gradeža odpravil na svojo že štirideseto plovbo vzdolž obale Apeninskega polotoka. Že jutri bodo okoljevarstveniki obiskali Caorle, sledila bo Chioggia, nakar se bo dolgo potovanje nadaljevalo vse do začetka avgusta, ko se bo zaključilo v Genovi.

Med gradeško etapo so predstavili tudi raziskovalni projekt, ki ga izvaja Univerza v Vidmu. Njeni raziskovalci so izdelali morski dron, ki je namenjen preverjanju zdravstvenega stanja podvodnih travnikov. Tudi z njegovo pomočjo bodo spremljali spremembe, ki jih povzroča dvig povprečne temperature morja. Cargnelutti je včeraj opozoril, da so še posebej na udaru ravno lagune, kateri voda je vse bolj slana. Vdor morske vode predstavlja vse večji problem tudi za podtalnico.

Dark Atelier pripravil najboljši načrt

Wed, 17 Jun 2026 07:55:00 GMT

V goriški mestni hiši so v torek, 16. junija, nagradili zmagovalce projektnega natečaja Re-GEN Gorizia, s katerim je goriška občina zbirala zamisli ravno za prenovo Sv. Ane. Najboljši načrt sta izdelala Frandklin Jesku in Ivan Bello iz arhitekturnega studio Dark Atelier, ki sta si z zmago prislužila tudi 12.000 evrov nagrade.

Za ribe usoden nizek vodostaj in izliv fekalne odpadne vode

Tue, 16 Jun 2026 10:14:33 GMT

Danes nekaj po 7. uri so policisti prejeli klic iz Regijskega centra za obveščanje, od koder so jih obvestili o onesnaženju potoka Bazaršček na območju Šempetra pri Gorici. Policisti Policijske postaje Nova Gorica so z ogledom kraja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da je šlo za izliv fekalne odpadne vode, ki je v povezavi z nizkim vodostajem in posledično pomanjkanjem kisika povzročil pogin manjšega števila rib. Policija je o dogodku obvestila tudi okrožno državno tožilko v Novi Gorici in pristojno inšpekcijsko službo (Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo).

Dvajset podob Asiškega svetnika

Tue, 16 Jun 2026 09:18:00 GMT

Letos mineva osemsto let od smrti svetegaFrančiška. Prvi goriški dogodek, v celoti namenjen ustanovitelju frančiškanskega reda, je razstava L’eredità di San Francesco (Dediščina svetega Frančiška), ki bo še do sobote, 20. junija, na ogled v Galeriji Ars na Travniku.

Cilj razstave je prinesti upanje in poslati signal miru v obdobju, ki ga zaznamujejo vojne in trpljenje. »V tem zahtevnem obdobju, ki ga živimo, res potrebujemo pomoč svetega Frančiška,« je na sredinem odprtju dejala predsednica tržiškega kulturnega društva Endas Maria Grazia Persolja, ki je tudi pobudnica potujoče razstave. Slednja je svojo pot začela v Pierisu, se nato premaknila v Tržič, sedaj pa je na ogled v Gorici. Nato se bo selila še v Štarancan, zelo verjetno pa bo tudi prečkala mejo. Razstava združuje dela dvajsetih italijanskih in slovenskih umetnikov, ki so vsak s svojo tehniko in na svoj način upodobili Frančiška. Nekateri so ga naslikali v naravi, v dialogu z živalmi, med molitvijo, z njegovima bratom soncem in sestro luno. Svoja dela razstavljajo Licinio Tonet, Edi Pangos, Ondina Altran, Mariarosa Bonifacio, Adriano Boscarol, Alda Antoni, David Cej, Virginia Fabris, Luigina Golles, Antonella Leban, Nino Rosso, Alessia Giordano, Emilija Mask, Tiziana Millo, Laura Miorin, Taddeo Sedmak, Maria Grazia Pesolja, Marks Nishantha, Valdiero Vecchiet in Pisana Wild.

Pred zaključkom razstave načrtujejo še glasbeni dogodek, med katerim bodo v ospredju kitare in pesmi, ki jih je spisal sam asiški svetnik, ki velja tudi za prvega italijanskega pesnika.

V imenu gostiteljev razstave je na odprtju spregovorila Franka Žgavec in besedo nato prepustila Marii Grazii Persolja. Slednji je občinski odbornik za kulturo Fabrizio Oreti vročil tudi posebno priznanje za dolgoletna prizadevanja na kulturnem področju.

Večmilijonski program bosta sklenila dva kulturna dogodka

Tue, 16 Jun 2026 04:25:00 GMT

Dva kulturna večera bosta sklenila razvejani spekter del, dogodkov in dejavnosti, ki so bile izvedene v goriškem grajskem naselju v sklopu razpisa Borghi. Slednji je v mestno četrt prinesel preko trideset milijonov evrov sredstev. V petek, 19. junija, in v petek, 26. junija, v večernih urah se bo grajsko naselje od Ploščadi Seghizzi do gradu in Trga sv. Antona prelevilo v pravi mednarodni oder, kjer bo na sporedu preplet glasbe, plesa in kulture.

»Večletni program v sklopu razpisa Borghi smo želeli zaključiti elegantno in mestu podariti dva posebna umetniška dogodka,« je poudaril goriški odbornik Luca Cagliari. Dva večera v okviru zaključka programa iz razpisa Borghi v Gorici predstavljata vrhunec večletnega procesa. Dogajanje bo potekalo 19. in 26. junija ob 21.30 na dveh simbolnih prizoriščih – v grajskem naselju in na Trgu sv. Antona. Prvi večer bo združil klavirsko ustvarjanje mednarodno uveljavljenega pianista Rema Anzovina ter ples petih članic skupine Vertical Waves. Gre za t. i. site-specific performans, kjer se plesalke gibljejo po stolpih in zidovih gradu, glasba pa se razliva po prostoru in ustvarja potopitveno umetniško izkušnjo, ki povezuje arhitekturo, telo in zvok. Drugi večer bo posvečen koncertu violinista Pierpaola Fotija; združil bo klasični in sodobni repertoar, ki gre od skladb Vivaldija do pesmi švedskega didžeja Aviciija.

Izvedli vrsto prenovitvenih del

Razpis Borghi so na državni ravni pripravili v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), namenjen je bil oživitvi zgodovinskih mestnih četrti. V okviru linije A je bilo izbranih 21 občin – po ena za vsako italijansko deželo, ki so prejele sredstva za izvedbo obsežnih razvojnih projektov. V Furlaniji - Julijski krajini je bila sredstev deležna goriška občina;za oživitev območja goriškega gradu in grajskega naselja vse do trgov Cavour in sv. Antona je prejela preko dvajset milijonov evrov, ki jim je treba prišteti še enajst milijonov evrov deželnih sredstev. Skupno je bilo tako na voljo skoraj 32 milijonov evrov.

V Gorici so s sredstvi iz razpisa Borghi izvedli vrsto obnovitvenih del na grajskem obzidju, ki so stala približno štiri milijone evrov. V prenovljeno območje nekdanjega goriškega lokala Bastione fiorito in ploščad, na kateri so namesto nekdanjega šotora postavili paviljon, so vložili 3,2 milijona evrov. Za vrsto del, zlasti za povečanje varnosti, so poskrbeli tudi na gradu; vredna so bila skoraj dva milijona evrov. Skoraj pet milijonov evrov je nenazadnje šlo za prenovo sedeža Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju. »Sredstva iz razpisa Borghi so bila namenjena tako prenovitvenim delom kot tudi podpori kulturnih dejavnosti,« je poudarila generalna tajnica goriške občine Maria Grazia De Rosa. »Skoraj vse, kar danes vidimo na tem območju, je sad te urbane, kulturne in gospodarske prenove zadnjih treh let,« je pojasnila De Rosa. Projekt je poleg infrastrukturnih del poskrbel za vzpostavitev novih kulturnih in skupnostnih prostorov ter podporo lokalnim trgovinam in obrtništvu.

Krimi-žanr obsedel Slovence

Tue, 16 Jun 2026 07:25:00 GMT

V zadnjem desetletju se je v slovenski književnosti uveljavil žanr kriminalke. Pionir je bil Avgust Demšar, dokončno pa se je prijelo z uspešnicami Tadeja Goloba. Leta 2025 je tako v Sloveniji izšlo več kot petdeset izvirnih kriminalnih romanov.

Na to temo je petek v galeriji Stopa v Šempetru potekal pogovor Kako je krimi-žanr obsedel Slovence, ki so ga oblikovali Aljoša Harlamov, Maša Jelušič in Mirt Komel. Dogodek, ki ga je uvedel Miha Kosovel, sta priredila Mesto knjige in festival Book Week, ki se je zaključil v nedeljo v Gorici.

Ekologinja, organizatorka literarnih dogodkov in pisateljica Maša Jelušič je podpisala kriminalko Profesor je končno mrtev, ki je bila nominirana za najboljši literarni prvenec leta 2025. Aljoša Harlamov je urednik, podkaster in pisatelj, ki je slovenske bralce presenetil z romanom Dohtar in Povodni mož. Roman je doživel nominacijo za Cankarjevo nagrado in za nagrado kritiško sito 2026. Filozof in pisatelj Mirt Komel, ki je med petkovim večerom nastopal v vlogi moderatorja, se je med bralce zapisal s kriminalkama Medsočje in Detektiv Dante, njegov zadnji roman Črepinja pa je detektivka. Vse naštete knjige so izšle pri založbi Goga.

Glavni adut kriminalke Maše Jelušič je prva ženska inšpektorica na področju tega žanra v Sloveniji. Svojevrsten detektiv romana Aljoše Harlamova je pa sam France Prešeren in zato je v sklopu žanra ta knjiga prva slovenska zgodovinska kriminalka. Slišati je bilo, da vsebuje dokaj krvave prizore, ki se jim je pa Maša Jelušič izogibala. Namen Aljoše Harlamova je namreč ustvariti trilogijo ter podati mimo psihološke srhljivke vse do grozljivke. Sam je namreč navdušen nad grozljivkami, ki jim sledi tudi v kinu, kjer opaža le mlado občinstvo.

V petek je bilo slišati, da so skupne značilnosti žanra dokaj enostavne: zgodi se zločin, ki ga je treba razrešiti. Pri tem je bralec aktiven, saj mu pisatelj pušča indice, s katerimi se krepi napetost. Obljuba rešitve poganja branje. Osnovna struktura je preprosta in dovoljuje raznoliko krojenje vsebine. Ob teh ugotovitvah so se gostje vprašali, zakaj se ni kriminalka v Sloveniji uveljavila že prej?

Prikrivali branje kriminalk

Maša Jelušič je mnenja, da so Slovenci kriminalke vedno brali, a da so to branje prikrivali. »Mislim, da ni stvar kriminalk, a slovenskih avtorjev,« je dodala. Po mnenju gostov se je kriminalka uveljavila, odkar so slovenski avtorji začeli pisati tudi lahkotnejše vsebine.

Pogovor se je pa nato poglobil v splošne predstave o razmerju med kakovostjo in popularnostjo. »Če bi kriminalka dobila kresnika, bi se iznevirila žanru, če pa prodamo preveč, se izneverimo literaturi,« je povedal Mirt Komel na račun predsodka, da popularna književnost ni kakovostna.

Aljoša Harlamov je dodal, da so v kapitalizmu začeli slovenski pisci krojiti vsebine na slovensko družbo. »S slovenskimi priročniki lahko danes izgorimo po slovensko,« je hudomušno pripomnil. Pri kriminalki pa gre kakorkoli tudi za umeščanje krutih epizod v slovensko okolje, kjer se zgodijo resnični umori z dokaj linearnim ozadjem, pri čemer je Maša Jelušič pripomnila, da v zgodovini Slovenije ni nerazrešenih umorov. Sama je mnenja, da so si slovenske kriminalke med sabo zelo različne in zato ni možno definirati slovenskih kriminalk kot poseben žanr na mednarodnem zemljevidu, kar se je zgodilo s skandinavskimi romani, ki se jih drži oznaka »skandinoir«. Avtorica romana Profesor je končno mrtev je tudi organizatorka festivala Krimifest, ki se bo zgodil novembra v Vodnikovi domačiji v Ljubljani.

Morski dron zaplul še pred Zelenim škunerjem

Mon, 15 Jun 2026 14:50:28 GMT

Zeleni škuner zveze Legambiente začenja svojo vsakoletno ob obali Apeninskega polotoka. Danes, 15. junija, so v Gradežu izpeljali niz delavnic za otroke, poleg tega so predstavili raziskovalni projekt videmske univerze, v okviru katerega je bil izdelan morski dron za spremljanje stanja podmorskih ekosistemov. Danes ob 11.30 bodo v gradeškem portiču objavili podatke o kakovosti morske vode v Furlaniji - Julijski krajini, nakar bodo odpluli v Chioggio, drugo etapo popotovanja, ki se sredi avgusta v Genovi.

Šempetrska bolnišnica potrebuje 50 medicinskih sester

Mon, 15 Jun 2026 13:33:18 GMT

V splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici bi takoj zaposlili 50 medicinskih sester. Bolnišnica se sooča tudi s pomanjkanjem zdravnikov, največ jih primanjkuje na oddelku radiologije, takoj pa bi zaposlili tudi patologa. Pomanjkanje kadra bi lahko vplivalo tudi na organizacijo dela v bolnišnici, so pojasnili za STA.

Glede na kadrovski načrt za leto 2026 beležijo 12-odstotni primanjkljaj zaposlenih, kar velja tako za nezasedena delovna mesta kot tudi za dolgotrajne odsotnosti zaposlenih.

»Če ustreznega števila zaposlenih ni mogoče zagotoviti, obstaja možnost začasnega krčenja obsega dejavnosti ali prilagajanja delovanja posameznih oddelkov. Pri vseh odločitvah je na prvem mestu zagotavljanje varne in kakovostne zdravstvene oskrbe bolnikov, zato se morebitni organizacijski ukrepi sprejemajo predvsem z vidika varnosti bolnikov in zaposlenih,« so dodali v bolnišnici.

Pol stoletja kotalkanja na Peči

Mon, 15 Jun 2026 07:18:00 GMT

Na Peči bo ta teden potekal pester program ob 50-letnici delovanja kotalkarskega društva Vipava, ki že pol stoletja združuje mlade športnike in ljubitelje kotalkanja.

Društvo je bilo ustanovljeno 16. januarja leta 1976 na pobudo domačinov, ki so v kotalkanju prepoznali priložnost za razvoj športne dejavnosti in vključevanje mladih. Pečani so se takrat odločili za kotalkanje, saj je v vasi že obstajala manjša betonska plošča. Društvo je poimenovano po reki Vipavi, ki teče mimo Rupe, Gabrij, Peči in Sovodenj. Prav iz teh vasi so prihajali številni otroci, ki so svoje prve korake na kotalkah naredili v Štandrežu pri društvu Oton Župančič. Navdušenje nad športom je zato spodbudilo ustanovitev lastnega društva, ki je kmalu postalo pomembna športna točka v lokalnem okolju. Mladi kotalkarji društva Vipava so že v prvih letih delovanja dosegli zelo dobre rezultate na deželni, državni in celo na evropski ravni. Danes društvo Vipava šteje približno trideset mladih kotalkarjev, ki redno trenirajo na društvenih zunanjih prostorih na Peči in pozimi v sovodenjski telovadnici.

Ob jubileju se bodo člani, trenerji in društveni prijatelji spomnili na pokojne predsednike, kot sta bila Ivan Petejan in Joško Petejan, ki sta s svojim delom pomembno zaznamovala razvoj društva. Ob tej priložnosti bodo počastili tudi bivšega predsednika Andreja Kovica za njegov dolgoletni prispevek k delovanju društva. Nasledil ga je sin Marco Kovic, ki danes nadaljuje športno tradicijo in skrbi za razvoj kotalkarske dejavnosti.

Štirje praznični dnevi

Praznovanje se bo začelo v četrtek, 18. junija, ob 20. uri s slovesnostjo ob 50. obletnici društva, na kateri bo nastopila tudi vaška pevska skupina. Program se bo nadaljeval v petek, 19. junija, ko bo ob 19. uri potekala slavnostna seja občinskega sveta Občine Sovodnje in podpis Pisma o nameri za pobratenje z Občino Vipava. Sledila bo glasba v živo z bendom Souvenir in turnir briškole. V soboto, 20. junija, bo shod motornih koles Piaggio in ples za mlade z didžejem Dani. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo, 21. junija, s turnirjem nogometa in odbojke na novem igrišču. Ob 20. uri bo nastopila plesna skupina Movartex, sledila bo kotalkarska revija ASŠD Vipava, na kateri bodo sodelovali tudi bivši kotalkarji društva. Obiskovalcem bodo vse dni na voljo stojnice s hrano in pijačo.

Pri Juventini bodo imeli nove klopi in slačilnice

Mon, 15 Jun 2026 08:40:00 GMT

»Občina Gorica je zelo ponosna na razvejano delovanje krajevnih nogometnih društev. Vsako ima svoj mladinski sektor in člansko ekipo,« je za Primorski dnevnik povedal občinski odbornik za šport Giulio Daidone in pristavil, da imajo športna društva tudi pomembno družbeno vlogo, saj spodbujajo mladino že od malih nog, da je aktivna in raje preživlja čas na odprtem in v družbi kot pa na primer na telefonih.

Vse bo nared pred novo sezono

Med najuspešnejšimi goriškimi ekipami je v tem trenutku gotovo štandreška Juventina, ki je januarja letos v Guminu osvojila pokal elitne lige FJK. Prav v Štandrežu se v prihodnjih mesecih obeta več pomembnih posegov v športno infrastrukturo. »Lani je občina zamenjala klopi na stadionu Enzo Bearzot, kjer igra Pro Gorizia, letos pa bo za zamenjavo klopi poskrbela na glavnem igrišču Juventine,« je povedal odbornik. Sedanje klopi za rezervne igralce so po besedah odbornika zastarele in ne ustrezajo več standardom tekmovanja. Nova ureditev bo zagotovila šestnajst pokritih sedežev v dveh vrstah, kot to zahtevajo predpisi. Za naložbo, vredno približno 50.000 evrov, je projektiranje že steklo, dela pa naj bi bila zaključena pred začetkom nove sezone. Namestitev sedežev sama po sebi, ne predstavlja nobenih težav, pojasnjuje sogovornik, treba pa je urediti predvsem betonsko ploščo pod klopmi.

Poleg občinskih sredstev bo pomemben delež k prenovi športnega objekta v Štandrežu prispevala tudi Dežela FJK. Odbornica Juventine Maja Peterin razlaga, da je društvo januarja letos prejelo pozitiven odgovor na prošnjo za 150.000 evrov deželnih sredstev. Denar bo namenjen celoviti obnovi slačilnic. Pred začetkom nove sezone bodo prenovili sanitarije in tuše, vodovodne in električne napeljave, strope ter dotrajane dele strehe in žlebov. »Gre za nujno obnovo objekta, ki je brez teh sredstev ne bi mogli izvesti,« poudarja Peterinova. Kljub temu ostaja pred društvom še vrsta izzivov. Med največjimi je pomožno igrišče z umetno travo, ki ni bilo deležno posegov od leta 2003 in danes močno kliče po prenovi. Takrat so igrišče uredili predvsem z lastnimi močmi, najeli so posojilo in zaprosili za deželni prispevek. V društvu zdaj iščejo nove razpise in finančne vire, saj bi popolna zamenjava umetne travnate površine predstavljala zelo velik zalogaj, stala bi najmanj 200 tisoč evrov. Z Občino Gorica pa se dogovarjajo tudi za morebitni odkup bližnjega travnatega območja, saj morajo nekatere ekipe zaradi pomanjkanja razpoložljivih terminov treninge opravljati tudi drugje.

Velika težava ostaja parkiranje predvsem ob večjih tekmah in turnirjih. Med potrebami omenjajo tudi ureditev pokritih površin ob kiosku in kuhinji, saj društvo samo težko financira večje gradbene posege, ki bi olajšali organizacijo turnirjev in drugih dogodkov.

Tudi v Stražcah in Podgori

Naložbe v nogometno infrastrukturo pa niso omejene zgolj na Štandrež. Že prihodnji teden se bo začela pomembna prenova športnega centra v Stražcah. Vrednost posega znaša približno 300.000 evrov. Prenovljene bodo slačilnice, zamenjana strešna kritina, urejeni žlebovi in deli tribun. Sočasno bodo uredili še park in območje ob košarkarskem igrišču ter celoten kompleks prilagodili veljavnim predpisom.

Goriška občina zaključuje tudi projekt za popolno prenovo nogometnega igrišča v Podgori. Predvidena je prenova igralne površine, slačilnic in razsvetljave. »Do zdaj so bile luči prešibke, zdaj pa bo objekt dobil sodobno razsvetljavo,« prvi Daidone.

Stadion Enzo Berazot je bil posegov deležen lani. Občina je poskrbela za ureditev novih pokritih klopi za rezervne igralce, obnovili so podhod za dostop igralcev na igrišče in izvedli sanacijo dilatacijskih spojev, ki so se skozi leta poškodovali.

Povsod je imel glavno vlogo ...

Sat, 13 Jun 2026 16:28:00 GMT

V Doberdobu so danes, 13. junija, na zadnjo pot pospremili 24-letnega Jana Benso, za katerega je bila 29. maja pri Gabrjah usodna prometna nesreča, v kateri je umrl še 25-letni Goričan Lorenzo Valentini.

Pogrebni obred v doberdobski cerkvi je vodil domači župnik Ambrož Kodelja, ki je ob razmišljanju o kratkosti življenja izrazil sožalje in bližino mami Ingrid, očetu Robertu, sestri Andreji in drugim sorodnikom. Med mašo in na pokopališču sta pela cerkveni zbor iz Doberdoba in mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Daria Bertinazzija; ob koncu obreda je Janov stric, Erik Bensa, prebral spominski zapis Nataše Sirk, profesorice italijanskega jezika na slovenskih drugostopenjskih srednjih šolah v Gorici. Spomnila se je, kako se je Jan, njen nekdanji dijak, javil, da se bo naučil na pamet uvodni spev Iliade, kar je nato storil v enem samem tednu. Ko je brezhibno zrecitiral vseh šestdeset verzov, so ga sošolci nagradili z aplavzom. Njemu se je nato na ustnicah prikazal »tisti nasmešek zadovoljstva in ponosa, ki ti je bil prirojen in s katerim si mi ostal v spominu, kot mnogim tvojim sošolcem, znancem in prijateljem«.

Po maši so Jana pospremili na zadnjo pot na doberdobsko pokopališče. Zbrane je nagovoril Ambrož Peterlin, trener Slovolleyja, s katerim je Jan igral v zadnjih dveh sezonah. »Jan je bil trmast. In najbolj trmast je bil, ko mu je kdo rekel, kako naj odigra žogo,« je priznal Peterlin in pojasnil, da je Jan na igrišču imel vodilno vlogo, odločal je s svojo glavo, kot se za dobrega podajača spodobi. Včasih je razmišljal drugače od trenerja, vendar sta vsakič na štiri oči razčistila morebitna nesoglasja. »Z Janom je pač šlo direktno, brez ovinkarjenja, brez kompromisa. Portret poštenega človeka, kakršen je bil. In te vodilne vloge, ni imel samo na igrišču. Jan je imel glavno vlogo povsod... Pri pustu, pri civilni zaščiti, v doberdobskem društvu, v družinskem podjetju,« je povedal Peterlin in opozoril, da je bil Jan zaveden Slovenec. Slovenstvo je imel v srcu, nosil ga je ponosno naokrog, tudi v neslovenska okolja. Ob zaključku obreda je doberdobski župan Peter Ferfoglia še enkrat izrazil bližino družini in izpostavil, da je bil Jan pomemben kamenček v mozaiku vaškega življenja. Svoj prosti čas in trud je rad daroval ohranjanju tradicij in civilni zaščiti. S svojo nesebičnostjo je pomagal tkati mrežo dejanj, prisotnosti in vezi, ki skupnost naredijo zares skupnost.

Med parkom in parkiriščem gradijo varen prehod za pešce

Sat, 13 Jun 2026 05:03:00 GMT

Petrarcova ulica med prenovljenim Ljudskim vrtom in Battistijevim trgom je delno zaprta za promet, saj je v prejšnjih dneh stekla gradnja novega prehoda za pešce, in sicer v okviru načrta za prekvalifikacijo celotnega območja.

Občina bo za prenovo poskrbela s sredstvi Trgovskega okrožja v sklopu del za prekvalifikacijo površin, namenjenih tržnicam in sejmom. Gradbena dela so vredna 98.273,05 evra. Skupna tehnična-ekonomska vrednost projekta, ki zaobjema tudi projektiranje, stroške za varnost pri delu, DDV in drugo, pa je bila ocenjena v višini 170.000 evrov. Dela naj bi se predvidoma zaključila v avgustu.

Vojaki za sabo pustili tudi več verskih objektov

Sat, 13 Jun 2026 07:18:00 GMT

Walk of Peace – od grozot prve svetovne vojne do zgodbe o sobivanju in spoštovanju je bil naslov srečanja, ki je v okviru festivala èStoria potekalo v EPICentru v Novi Gorici. Naslov je dobro povzel bistvo predavanja, ki ga je pripravilo šest poznavalcev dogajanja med prvo svetovno vojno: Damjana Fortunat Črnologar, Luca Piacquadio, Uroš Košir, Roberto Todero, Vinko Avsenak in Petra Svoljšak.

Predavatelji so predstavili vojaške verske objekte, ki so nastali v soški dolini med prvo svetovno vojno. Uvodoma je zgodovinarka Petra Svoljšak poudarila, da Pot miru ohranja dediščino vojnih grozot, ki so se dogajale v Posočju, hkrati pa opozarja na pomen miru in sobivanja, da se podobne tragedije ne bi nikoli več ponovile. Vojaški verski objekti so bili prostori utehe za vojake različnih narodnosti in veroizpovedi. Ogled ohranjenih vojnih ostalin nam po njenih besedah omogoča boljše razumevanje preteklosti in hkrati ponuja številne dragocene nauke za prihodnost.

Cerkvica postala znamenitost

Damjana Fortunat Črnologar iz Tolminskega muzeja je spregovorila o znameniti cerkvici Svetega Duha na Javorci, ki so jo leta 1916 v tolminskih hribih zgradili avstro-ogrski vojaki med počitkom po hudih bojih na Mrzlem vrhu in okoliških bojiščih. Dolga leta je bil objekt zapuščen in zanemarjen, pred časom pa so ga temeljito obnovili. Danes velja za eno najpomembnejših turističnih znamenitosti Tolminskega. Občasno v njej potekajo bogoslužja, v zadnjih letih tudi pravoslavni obredi.

Luca Piacquadio, direktor vojnega muzeja v kraju Timau v Karniji je predstavil številne ohranjene ostaline gorskega bojevanja, med katerimi izstopajo italijanska in avstro-ogrska pokopališča, na katerih se nahajajo tudi manjše kapelice, ki so vredne ogleda. Posebej je omenil kapelico na italijanskem pokopališču, katere notranjost je s poslikavami okrasil znani beneški slikar Pietro Fragiacomo.

Doktor arheoloških znanosti Uroš Košir se je posvetil Ruski kapelici pod Vršičem. Ta izjemen spomenik so leta 1916 zgradili ruski vojni ujetniki med gradnjo ceste čez prelaz Vršič. Pri gradnji ceste je sodelovalo med pet in deset tisoč ujetnikov. Večinoma je šlo za Ruse, sicer so bili med njimi tudi Srbi in Italijani. Zemljišče, na katerem stoji kapelica, je pred časom odkupila Ruska federacija.

Zanimivo je bilo tudi poročanje tržaškega raziskovalca Roberta Todera. Pred kratkim so na območju islamskega pokopališča pri Sveti Soboti pri Trstu naključno odkrili sedem enakih in zanemarjenih nagrobnih kamnov neznanega izvora. Po odstranitvi mahu in drugih oblog so ugotovili, da gre za grobove muslimanskih vojakov. Raziskave so pokazale, da so v treh grobovih pokopani bosanski vojaki, v štirih pa ruski vojni ujetniki islamske veroizpovedi, najverjetneje z območja današnjega Kazahstana ali Turkmenistana. Todero je ob tem izrazil željo, da bi na avstro-ogrskih vojaških pokopališčih na Krasu poleg križev ustrezno označili tudi pripadnike drugih veroizpovedi.

Odkrili so jo pred kratkim

Kot zadnji je nastopil ljubljanski raziskovalec Vinko Avsenak, sicer član Društva soška fronta. Predstavil je manjšo muslimansko džamijo, namenjeno bošnjaškim vojakom, ki je stala v Logu pod Mangartom. Zanjo se je izvedelo šele pred kratkim, ko so bile odkrite fotografije tega verskega objekta. Raziskave so pokazale, da je bila džamija dokončana poleti leta 1917 in je svojemu namenu služila le kratek čas. Že oktobra istega leta je po preboju avstro-ogrske vojske pri Kobaridu fronta napredovala do reke Piave. Objekt, zgrajen iz lesa in lepenke, so domačini pozneje razstavili, material pa uporabili za obnovo hiš in gospodarskih poslopij. Muslimanska skupnost v Sloveniji si želi obnoviti objekt, vendar ne domačini in niti spomeniško varstvo niso pristali na zamisel, kajti po njihovi oceni tak objekt ne sodi v alpski svet Slovenije. Po drugi strani strani bi bila dobrodošla spominska tabla z večjezičnim opisom objekta.

Ladjarju predali novo potniško ladjo Mein Schiff Flow

Fri, 12 Jun 2026 15:22:00 GMT

V tržiški ladjedelnici so danes, 12. junija, predali ladjarju novo križarko Mein Schiff Flow. Gre za drugo potniško ladjo z dvojnim pogonom na utekočinjeni zemeljski plin in ladijsko dizelsko olje, ki so jo zgradili za družbo TUI Cruises. Nova ladja ima bruto tonažo približno 160.000 ton in lahko sprejme okoli 4.000 potnikov.

Septembra lani sta Fincantieri in TUI Cruises podpisala pogodbo za gradnjo še dveh ladij, ki bosta predani naročniku leta 2031 oz. 2032.

Novogoriško gledališče poleti pripravlja pestro dogajanje v amfiteatru

Sat, 13 Jun 2026 08:38:00 GMT

Slovensko narodno gledališče (SNG) Nova Gorica pripravlja v poletnem času pestro in raznoliko dogajanje v zunanjem amfiteatru. V gledališču nadaljujejo dogajanje, ki se je pričelo ob Evropski prestolnici kulture v lanskem letu, le da bo letos več prireditev. Vrstile se bodo gledališke in plesne predstave, filmske projekcije in koncerti.

»Letos smo prvič imeli priložnost, da smo zastavili sezono tako usklajeno od začetka do konca, zdaj pa smo videli, da je kar bogata. Naše vodilo je bilo, da bi ponudili ne samo gledališke predstave, pač pa čim več tistega, kar se nam zdi, da v mestu in okolici nekoliko manjka. To pomeni, da smo se lotili tudi opere,« je na današnji novinarski konferenci v Novi Gorici povedala umetniška vodja SNG Nova Gorica Neda Rusjan Bric.

V lanskem letu so ugotovili, da so bile skoraj vse predstave in drugi dogodki, ki so jih pripravili na zunanjem prizorišču, v amfiteatru, polni. Lani je bilo sicer prav posebno leto, bilo je leto Evropske prestolnice kulture, je povedala Rusjan Bric, vendar tudi letos računajo na domačo in tudi italijansko publiko iz sosednje Gorice.

Dogajanje se bo začelo pravzaprav z vrhuncem, premiero komorne opere Aida osvobojena, ki je koprodukcija novogoriškega gledališča, Opere Grand Avignon in Piccolo Opera Festival. Aida osvobojena je globoko človeška in pretresljivo živa opera, ki nadomesti tradicionalni Verdijev Egipt tako z novo ambientalno postavitvijo kot tudi s sodobno prirejeno orkestracijo. Predstava je darilo letošnjim abonentom, v amfiteatru pa jo bodo na oder postavili 19. in 20. junija.

Teden dni kasneje, 26. in 27. junija, bo na odru zaživel plesni diptih Znotraj - Onkraj Michala Rynie, Nastje Bremec Rynia in Miloša Isailovića. Znotraj - Onkraj je predstava sodobnega plesa, ki izhaja iz razmisleka o telesu v svetu nenehnih zunanjih dražljajev, pospešenega tempa in stalne odzivnosti.

Na programu sta tudi gledališka predstava Kekec proti Kekcu s koncertom skupine Elvis Jackson in Mesto klovnov, ki prinaša dogajanje za vso družino.

Do 1. septembra se bodo nato ob koncih tedna zvrstili še koncerti skupin Bakalina Velika in Avtomobili ter Lare Jankovič, gledališke predstave Usje se je dalu, Senca tvoj’ga psa, Budale in Ta veseli dan ali Matiček se ženi, plesna predstava Brezmejni gib in filmske projekcije Srečno Kekec, Hamnet, Od dueta do ansambla in Odiseja.

Prizorišče v amfiteatru je bilo tudi letos deležno nekaterih novosti. Tako so postavili streho, nepremično nad odrom in platneno kot zaščito pred poletno pripeko nad amfiteatrom. Čaka jih še tretji del ureditve amfiteatra, to je odrska tehnika in ureditev manjšega bara, kar naj bi se zgodilo do prihodnje sezone. Za to investicijo potrebuje SNG Nova Gorica okoli dva milijona evrov, za njihovo pridobitev pa se že pogovarja z ministrstvom za kulturo, je povedala direktorica SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček.

Dodala je, da imajo za vse letošnje predstave pripravljene tudi rezervne termine v primeru slabega vremena, lahko pa se v določenih primerih preselijo tudi v notranje prostore.

Slovenska policija svari pred uporabo elektronskih cigaret neznanega izvora

Sat, 13 Jun 2026 09:25:00 GMT

Policija opozarja občane, naj bodo previdni pri uporabi elektronskih cigaret, zlasti tistih, ki so neznanega izvora ali nepreverjene sestave. V drugi polovici aprila so novogoriški policisti in kriminalisti pri hišni preiskavi zasegli večjo količino elektronskih naprav, kjer je bila kasneje ugotovljena prisotnost psihoaktivne snovi THC.

V Solkanu so policisti zasegli večjo količino prepovedanih drog in 526 elektronskih naprav za uparjanje oz. elektronskih cigaret, so sporočili s Policijske uprave (PU) Nova Gorica.

V elektronskih napravah za uparjanje je bila kasneje ugotovljena prisotnost psihoaktivne snovi THC, ki je opredeljena kot prepovedana droga. To kaže na možnost prisotnosti neustrezno označenih ali nevarnih snovi v tovrstnih izdelkih. Uporaba takšnih izdelkov lahko povzroči tudi neželene učinke, ki so zdravju škodljivi.

Na trgu se pojavljajo izdelki, katerih sestava ni vedno jasno označena ali preverjena, zato uporabniki ne morejo zanesljivo vedeti, katere snovi vsebujejo. Elektronske cigarete so sicer razširjene, vendar kakovost in poreklo izdelkov nista vedno ustrezno zagotovljena.

Občane pozivajo, da morebitne primere prodaje ali razširjanja sumljivih oziroma nepreverjenih izdelkov prijavijo policiji na najbližji policijski postaji, na interventno številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200.

»Policisti bodo tudi v prihodnje izvajali aktivnosti za odkrivanje morebitnih kršitev ter pri tem sodelovali z drugimi pristojnimi institucijami na področju preventive in varovanja javnega zdravja. Pomembno vlogo pri preventivi imajo tudi starši, šole in širša skupnost, predvsem skozi pogovor z mladimi in pravočasno prepoznavanje tveganih ravnanj ter pri opolnomočenju varovalnih dejavnikov,« so še pozvali na PU Nova Gorica.

Smrtna nesreča pred predorom Panovec

Fri, 12 Jun 2026 12:29:41 GMT

Na cesti med Rožno Dolino in Novo Gorico se je tik pred predorom Panovec danes malo pred 13. uro zgodila tragična prometna nesreča. Vpletena sta bila osebni avtomobil in motorno kolo, pri čemer je ena oseba izgubila življenje.

Po doslej znanih podatkih je šlo za čelno trčenje. V nesreči sta bila udeležena državljanka Bolgarije, ki je vozila osebni avtomobil, in motorist, slovenski državljan, ki se je vozil v smeri proti Novi Gorici.

Motorist je zaradi posledic trčenja umrl na kraju nesreče, medtem ko voznica avtomobila ni utrpela poškodb.

Kot je za Primorski dnevnik pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Nova Gorica Dean Božnik, policisti še ugotavljajo vse okoliščine dogodka in vzrok nesreče. Zaradi tega je cesta trenutno zaprta.

Raštel kot Rue Daguerre

Fri, 12 Jun 2026 04:25:00 GMT

Vsak prebivalec Gorice nosi v sebi svojo podobo mesta – vtis, ki se skozi leta oblikuje in spreminja skupaj z življenjem v njem. A podobo mesta soustvarjajo tudi ljudje sami. Tako kot njegove ulice, trgi in stavbe so tudi prebivalci del mestnega tkiva in pomemben del vtisa, ki ga Gorica pusti obiskovalcem.

Prav to je pred petdesetimi leti v Parizu ugotovila belgijska režiserka Agnes Varda, ki je v dokumentarnem filmu Daguerrotypes skozi pogovore s prebivalci in trgovci ulice Rue Daguerre ustvarila zgodbo celotne skupnosti. V teh tednih se podobno dogaja v goriškem Raštelu, kjer šest mladih italijanskih scenaristov in režiserjev pripravlja dokumentarec Rastellotypes, ki nastaja v sklopu projekta Via della Creatività, ki ga financirajo s sredstvi iz sklada za okrevanje in odpornost oz. v okviru projekta Borghi.

Od prejšnje srede so gostje umetniške rezidence Benedetto Lewin iz Firenc, Silvia Amorosi, Francesco Cignitti, Tullio Edoardo Rocca, Luca Vergoni iz Rima in Giulia Palmarin iz Ronk. S pomočjo koordinatorke Bernadette Vespaziani Reginato bodo tri tedne raziskovali Raštel in njegove zgodbe; pogovarjali se bodo z ljudmi, ki znamenito goriško ulico vsak dan živijo – z domačini, trgovci in drugimi delavci.

Na predstavitvi projekta, ki je nastal v sodelovanju z goriško Hišo Filma in Občino Gorica, sta bila navzoča občinski odbornik Fabrizio Oreti in podžupanja Chiara Gatta. Uvodoma je prisotne nagovoril umetniški direktor projekta in državni predsednik združenja ANAC (Associazione Nazionale Autori Cinematografici) Francesco Ranieri Martinotti, poleg njega pa sta projekt predstavila tudi odbornik združenja ANAC za Furlanijo - Julijsko krajino Cristian Natoli in predsednik Hiše Filma Giuseppe Longo. Tullio Edoardo Rocca, ki je bil gost rezidence v Gorici že leta 2022, je poudaril pomen kolektivnega ustvarjanja, značilnega za najboljšo tradicijo italijanskega dokumentarnega filma, ki se po njegovem mnenju v zadnjih letih vse bolj izgublja. Benedetto Lewin je izpostavil človeško razsežnost Gorice, ki jo je v velikih mestih vse težje najti.

Preteklost in sedanjost

Dokumentarec bo zgrajen kot dialog med preteklostjo in sedanjim časom, med spomini posameznikov in zgodovinskimi dogodki, ki so Gorico zaznamovale zlasti med prejšnjim stoletjem. Silvio Amorosi je najbolj navdušila prisotnost Zgodovine (z veliko začetnico) v vsakdanjih življenjskih zgodbah prebivalcev Gorice. Prav zaradi tega je med srečanjem izpostavila tudi ključno vlogo Hiše Filma in goriške Mediateke, ki sta ustvarjalcem dali na razpolago vrsto arhivskih posnetkov Raštela in Gorice, ki bodo v dokumentarcu prepleteni z novimi podobami mesta, tako da bodo ustvarili povezavo med različnimi zgodovinskimi obdobji.

Projekt nastaja kot koprodukcija Hiše Filma, Videoesta, družbe Tesla Production in združenja ANAC. V prihodnjih tednih se bo delo nadaljevalo s snemanjem intervjujev, sledili bodo montaža, postprodukcija in dokončna izdelava filma.

V središču Gorice se tako odvija projekt, ki spominja na tistega iz pariške četrti Montparnasse sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Tako kot je Agnès Varda skozi obraze in zgodbe prebivalcev ulice Rue Daguerre ujela duh nekega kraja in časa, skušajo ustvarjalci dokumentarca Rastellotypes danes storiti enako z Raštelom, prostorom, katerega identiteto še vedno oblikujejo predvsem ljudje, ki v njem živijo.

Zadnja dela na prometni infrastrukturi pred poletno sezono

Fri, 12 Jun 2026 08:46:00 GMT

Pred začetkom poletja so med Marino Julio in Marino Novo v teku še zadnja dela na prometni infrastrukturi. Ekipa za vzdrževanje cest tržiške občine je bila v zadnjih dneh na delu na vstopnih točkah pred plažami in hkrati na kolesarskih poteh, ki jih uporabljajo turisti in domačini.

Dela zadevajo predvsem sanacijo ceste, ki je bila poškodovana ob prehodu težkih vozil, uporabljenih za nasipavanje plaže in odstranjevanje odpadkov, ki jih je naplavilo morje med zimskimi visokimi plimovanji. Včeraj dopoldne so poskrbeli tudi za izravnavo gramozne podlage na odseku poti za pešce in kolesarje, ki pelje s stopnišča v Marini Julii proti plažama Pippo in Marina Nova. Površino so dvakrat utrdili z valjarjem, tako da je kolesarjenje po novem varnejše, saj so se v prejšnjih tednih kolesa udirala v gramoz, kar je kolesarjem onemogočalo vožnjo.

Skrbijo za varnost

Dela se bodo nadaljevala tudi na kolesarski stezi ob kanalu Brancolo, kjer bodo gramozno podlago ravno tako utrdili z valjarjem, da bi olajšali kolesarski promet in izboljšali prevoznost trase.

»Obalo pripravljamo na poletno sezono s posegi, s katerimi si prizadevamo, da bi občanom zagotovili dostopne in varne površine,« poudarja tržiški župan Luca Fasan in nadaljuje: »Marina Julia in Marina Nova sta za naše mesto in njegovo turistično privlačnost strateškega pomena, zato namenjamo vzdrževanju tega območja posebno pozornost, sicer ravnokar ukrepamo tudi po težavah, ki so jih povzročili slabo vreme in prehodi vozil, ki so jih uporabljali med nasipavanjem in čiščenjem plaže.«