Goriška

Nekdanjo tramvajsko remizo v Gorici čaka preobrazba

Fri, 06 Nov 2026 09:28:00 GMT

Nekdanjo tramvajsko remizo na Trgu Saba v Gorici čaka celovita preobrazba. Območje v bližini železniške postaje naj bi v prihodnjih letih postalo sodobno intermodalno vozlišče z večnadstropnim parkiriščem, hkrati pa nov javni in kulturni prostor, ki bo povezal zgodovinsko dediščino z novimi potrebami mesta. Naložba je ocenjena na 4,55 milijona evrov, financirana pa bo iz evropskih sredstev programa PR FESR Furlanije - Julijske krajine 2021–2027.

Pomemben doprinos študentov

Električni tramvaj je imel v Gorici pomembno vlogo pri razvoju mestnega javnega prometa v prvi polovici 20. stoletja. Njegova uvedba je bila povezana predvsem s potrebo po boljši povezavi med obema železniškima postajama – južno železniško postajo in severno, današnjo novogoriško postajo. Zadnji tramvaj je zapeljal 15. aprila 1935.

Urbanistično zasnovo projekta prenove tramvajske remize so pripravili na Fakulteti za inženirstvo in arhitekturo tržaške univerze v Gorici v sodelovanju z goriško občino. Sodelovanje je posebej pohvalila podžupanja Chiara Gatta. Raziskava se je začela v študijskem obdobju 2020–2021, ko so študenti in raziskovalci proučevali območje železniške postaje in nekdanje tramvajske remize ter pripravili predloge njegove prihodnje ureditve.

Izsledke raziskave bodo javnosti predstavili na razstavi, katere odprtje bo 13. novembra ob 17. uri v univerzitetni knjižnici v Ulici Alviano. Sledil bo tudi posvet 17. decembra, ki bo obravnaval vprašanja prenove zapuščene dediščine in ponovne uporabe.

Načrt predvideva ureditev intermodalnega središča, ki bo povezovalo železniški in avtobusni promet ter taksi službo. Predvideni so nov avtobusni terminal, postajališče za taksije in večnadstropno parkirišče z najmanj 90 parkirnimi mesti. Objekt nekdanje remize bodo obnovili in mu namenili kulturne ter javne vsebine. Ob njem naj bi uredili tudi nov javni prostor s pokritim trgom, zelenimi površinami ter povezavami za pešce in kolesarje.

Preliminarni načrt naj bi odobrili do junija 2027, razpis za izvedbo del pa objavili proti koncu istega leta. Začetek gradnje je predviden sredi leta 2028, dela pa naj bi trajala leto in pol.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Delili bodo sredstva za povečanje varnosti domov

Fri, 06 Nov 2026 06:57:00 GMT

Goriška občina bo v okviru novega razpisa med prosilci razdelila 175.440,89 evra za sofinanciranje nakupa in namestitve varnostnih naprav v stanovanjih, večstanovanjskih stavbah in drugih objektih. Sredstva, ki jih zagotavlja Dežela Furlanija - Julijska krajina, so skoraj dvakrat višja kot lani, ko je bilo na voljo 91 tisoč evrov.

Višina prispevka se bo razlikovala glede na vrsto nepremičnine. Za zasebna stanovanja in stanovanja v večstanovanjskih stavbah bo znašala do 85 odstotkov nastalih stroškov, vendar največ 3500 evrov. Za verske in bogoslužne objekte, nepremičnine, namenjene poklicnim, proizvodnim, komercialnim in industrijskim dejavnostim, šolske stavbe ter športne objekte, ki niso v lasti lokalnih uprav, pa bo prispevek kril do 60 odstotkov stroškov, največ 4000 evrov.

Sredstva bodo namenjena nakupu in namestitvi videonadzornih sistemov, protivlomnih alarmov, varnostnih vrat in oken, protivlomnih ključavnic, zaščitnih rešetk ter drugih naprav za preprečevanje vlomov. Med upravičenimi posegi so tudi nadgradnja in razširitev obstoječih videonadzornih sistemov, namestitev video domofonov in naprav za zaznavanje vlomov. Razpis ne zajema nakupa sefov, postavitve dvoriščnih vrat in ograj ter pogodb z zasebnimi varnostnimi službami. Oprema mora biti nova, skladna z veljavnimi predpisi in imeti najmanj dveletno garancijo.

Do prispevkov bodo upravičeni lastniki nepremičnin na območju goriške občine. Prosilci za stanovanjske objekte morajo v Furlaniji - Julijski krajini neprekinjeno prebivati najmanj pet let in imeti prijavljeno prebivališče v goriški občini.

»Zelo pomembno je, da zasebne prostore opremimo z ukrepi, ki lahko preprečijo vlome, poškodovanje premoženja in druga kazniva dejanja. Občane zato vabimo, naj oddajo vloge in poskrbijo za namestitev videonadzornih ter drugih varnostnih naprav, ki lahko pomagajo pri preprečevanju vse pogostejših oblik drobne kriminalitete in obenem olajšajo delo varnostnim organom pri nadzoru območja,« poudarja goriški župan Rodolfo Ziberna.

Prizadevanja za večjo varnost

Občinski odbornik Francesco Del Sordi poudarja, da je razpis del širših prizadevanj za večjo varnost v mestu. »Po zaslugi dežele letos zagotavljamo skoraj dvakrat toliko sredstev kot lani. To je še en del širšega mozaika dejavnosti, ki jih v zadnjih mesecih izvajamo za izboljšanje varnosti v mestu, tako na javnih kot zasebnih površinah,« pojasnjuje. Ob tem spominja na nedavne tečaje samoobrambe za ženske, izobraževanja o telefonskih in spletnih prevarah ter širjenje mestnega videonadzornega sistema.

Za prispevek bodo lahko zaprosili občani, ki so oziroma bodo naložbe v večjo varnost svojih nepremičnin izvedli med 1. januarjem in 31. decembrom 2026. Vlogi bo treba priložiti račun in dokazilo o plačilu. Za posamezno nepremičnino bo mogoče oddati le eno vlogo. Do sredstev ne bodo upravičeni tisti, ki so enak prispevek že prejeli v letih 2024 ali 2025. Občina bo pri dodeljevanju sredstev upoštevala tudi prednostna merila, med drugim dohodek gospodinjstva. Vloge bo mogoče oddati na občinskem protokolu, po pošti ali prek certificirane elektronske pošte (PEC). Rok za oddajo se izteče 15. januarja 2027. Po potrditvi prednostne liste bodo odobrena sredstva izplačana do 31. marca 2027. D.R.

Gorica med najlepšimi kraji v Italiji

Fri, 06 Nov 2026 06:21:00 GMT

Goriška občina se po zaslugi svojega grajskega naselja vključuje v združenje Borghi più belli d’Italia, v kateri so zbrani kraji z bogato zgodovinsko, arhitekturno in kulturno dediščino, ki so razpršeni po vsej Italiji.

»Priznanje smo si prislužili po zaslugi našega grajskega naselja. V mreži Borghi più belli d’Italia so namreč manjši kraji; večji se lahko vanjo vključijo kot gostujoči kraji, če so na njihovem ozemlju prisotna naselja s posebno zgodovinsko oz. arhitekturno vrednostjo. V našem primeru gre, kot rečeno, za grajsko naselje,« pravi goriški občinski odbornik za gospodarske dejavnosti in turizem Luca Cagliari in poudarja, da je vključitev med najlepše kraje v Italiji pomembna za nadaljnjo turistično promocijo Gorice.

»Vključili se bomo v promocijske kanale naveze najlepših italijanskih mest, tako da bomo lahko še učinkoviteje promovirali grad in njegovo naselje. Nadaljujejo se naša prizadevanja za promocijo osrednje mestne znamenitosti in nasploh celega mesta, tako da v bistvu nadaljujemo z delom, ki smo ga zastavili še pred lansko Evropsko prestolnico kulture,« poudarja Luca Cagliari in pojasnjuje, da želijo tudi navezati stike z ostalimi kraji, ki so že vključeni v združenje; v Furlaniji - Julijski krajini jih je petnajst.

Danes bo predaja zastave

Pomemben korak pri turističnem povezovanju Gorice z ostalimi članicami bo uradna slovesnost ob predaji zastave združenja Borghi più belli d’Italia, ki bo danes v dvorani goriškega občinskega sveta. Dogajanje se bo začelo ob 16. uri z zborom udeležencev in uradnim sprejemom na goriškem gradu, kjer bo sledil voden ogled pod vodstvom zgodovinarja Vannija Feresina. Obiskovalcem bo predstavil zgodovino in posebnosti grajskega naselja, ki predstavlja pomemben del goriške kulturne in arhitekturne dediščine.

Ob 17. uri se bo program nadaljeval v dvorani občinskega sveta v mestni hiši. Uvodoma bo zbrane nagovoril občinski odbornik Luca Cagliari. Sledili bodo pozdravi in predstavitve. Spregovorili bodo goriški župan Rodolfo Ziberna, zgodovinar Vanni Feresin, deželna koordinatorka združenja Borghi più belli d’Italia Zaida Franceschetti, državni predsednik združenja Fiorello Primi, deželni svetnik Markus Maurmair in Sergio Emidio Bini, deželni odbornik za gospodarske dejavnosti in turizem dežele Furlanije - Julijske krajine.

Kavarna EPICentra zaživela kot Nora postaja

Wed, 04 Nov 2026 19:14:42 GMT

Kavarna EPICentra je nocoj zaživela z novim najemnikom, podjetjem Mad Mountain, novim imenom, Nora postaja oziroma Mad Station, in novim poslanstvom. Njeni prostori namreč ne bodo več namenjeni le gostinski in kulturni dejavnosti, temveč tudi njunemu povezovanju s športom in turizmom. To je na današnjem odprtju, s katerim se je začel štiridnevni program spremljevalnih dogodkov, povedal Peter Dakskobler, izkušen slovenski turistični delavec, gorski kolesar, podjetnik ter organizator športnih in kulturno-trajnostnih dogodkov, ki bo odslej vodil tudi kavarno v EPICu.

Ob začetku nove dogodivščine mu je čestitala direktorica GO! 2025 Mija Lorbek, novogoriški župan Samo Turel pa je izrazil zadovoljstvo, da se ponovno odpira »še zadnji košček EPICentra, ki je sicer polno zaseden«. Turel se veseli novega koncepta, ki temelji na povezovanju različnih področij. Kot je razkril Dakskobler, bo eden od osrednjih stebrov Nore postaje zagotovo kolesarstvo, saj ima območje zaradi bližine »pomembnih kolesarskih prometnic, zlate dobe, ki jo doživlja slovensko kolesarstvo, in ne nazadnje Gira, ki se vrača v Slovenijo, neverjeten potencial«. Večer so popestrile projekcije dvojca Lumoskop_lab. Nastopil je plesni klub #lospravilos, zaigral pa je čezmejni orkester GONG.

Hišica, kjer knjige dobijo novo življenje

Thu, 05 Nov 2026 10:55:00 GMT

Ideja izhaja iz želje, da bi knjigam, ki doma pozabljene nabirajo prah, ponudili novo življenje, obenem pa s pomočjo branja povezovali skupnost. S tem namenom je v Rimski ulici 31 v Doberdobu zaživela mala knjižnica, ki so jo slovesno odprli včeraj. Lesena hiška - podobne so že postavili v nekaterih drugih krajih na Goriškem, npr. v Sovodnjah - je namenjena brezplačni izmenjavi knjig in spodbujanju bralne kulture. Obiskovalci lahko prinesejo knjige, jih zamenjajo za druge in tako zgodbam omogočijo, da pridejo do novih bralcev.

Hiška za knjige je nastala na pobudo Jasmin Laurencic, ki je zamisel dobila med potovanjem. »Lani sem obiskala San Diego v Kaliforniji. Med sprehodom po mestu sem opazila, da ima skoraj vsaka ulica svojo malo brezplačno knjižnico. Z veseljem sem začela odkrivati te hiške in pomislila, da bi lahko kaj podobnega ustvarili tudi pri nas,« je povedala Laurencic. »Vsakdo lahko vzame knjigo in prinese eno svojo od doma,« pojasnjuje pobudnica. Poleg spodbujanja branja, zlasti med mladimi, naj bi postala tudi prostor srečevanja in druženja.Na knjižnih policah so trenutno naslovi za različne okuse. »Nekatere knjige so bile moje, druge je podarila občinska knjižnica,« še dodaja Laurencic, ki je za postavitev hiške poskrbela sama: »Vsak od nas ima knjigo, ki mu je posebno pri srcu in bi jo rad delil naprej. Upam, da bom s to pobudo to dosegla.«

Pri uresničitvi projekta je sodelovala širša skupnost. Občina Doberdob je pomagala pri organizaciji dogodka, za zakusko je poskrbela ZKB Trst Gorica, sodelovali pa so tudi društvo Hrast in trije agriturizmi. Na odprtju je najprej spregovoril župan Peter Ferfoglia. Zahvalil se je Jasmin Laurencic in poudaril, da bo knjižnica pripomogla k temu, da si bodo občani izmenjali nekaj osebnega. »Izredna pobuda v času interneta,« je v imenu ZKB dejal Aleš Nanut. Sledil je knjižni kviz, v katerem so obiskovalci preizkusili svoje znanje, najboljša skupina pa je prejela nagrado.

Voznica na Idrijskem trčila v medveda

Wed, 04 Nov 2026 15:39:56 GMT

Na območju Zale na glavni cesti od Idrije proti Godoviču je v torek voznica osebnega avtomobila trčila v medveda. Kot so danes sporočili s Policijske uprave Nova Gorica, je medved s strmega pobočja skočil na cesto in po trčenju pobegnil. Na vozilu je zaradi trčenja večja škoda, policisti pa so naredili uradni zaznamek za zavarovalnico.

Policija opozarja voznike, ki vozijo skozi gozdnata območja, naj bodo še posebno previdni, zlasti v večernem in nočnem času. Pozorni naj bodo na dogajanje ob cestišču, saj lahko divjad nenadoma skoči na vozišče.

»Če voznik opazi žival ob cesti ali na njej, naj hitrost vožnje varno zmanjša, vendar naj se izogiba sunkovitemu zavijanju, saj lahko s tem povzroči prometno nesrečo,« so zapisali na policiji.

Če kljub previdnosti trčijo z divjadjo, naj vozniki ustavijo na varnem ter poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu, o tem pa obvestijo pristojne. Poškodovane ali poginule divjadi naj se ne dotikajo in je ne odnašajo s kraja nesreče, še svetujejo na policiji.

O njej danes ni več sledu

Thu, 05 Nov 2026 09:14:00 GMT

Na kmetiji Muzic, kot pišemo v sosednjem članku, vlagajo v inovacijo, pozorni pa so tudi na preteklost. Na njihovi parceli (št. 2024/1) na Križišču je nekoč stala cerkvica, posvečena sveti Katarini. »Nekaj zgodovinskih podatkov smo o njej že našli. Radi pa bi se še dodatno poglobili. Cerkvica naj bi pripadala bratovščini svete Katarine,« nam pojasni Fabijan Muzic.

Tudi Marjan Terpin v svoji knjigi Števerjan poroča o prisotnosti bratovščin sv. Roka in sv. Katarine okrog leta 1700. »Obe bratovščini in cerkev so dobivali od najemnikov svoje deleže v vinu,« piše Terpin. Cerkvica ni bila porušena med vojno. Gotovo je še stala leta 1784. V poročnih knjigah župnijskega arhiva je namreč zapisano, da je 21. oktobra 1784 pater Valentinus Stanta v tej cerkvici poročil Ivana Clade (Hledeta) in Urško Lipič. Terpinova knjiga dodaja, da je cerkvica stala Pod Dvorom in o njej dandanes ni več sledu.

»Označena je na nekem starejšem zemljevidu iz 18. stoletja, na katastrskih dokumentih iz leta 1811 pa je že ni več,« razlaga Muzic. Po vsej verjetnosti so jo namerno porušili med koncem 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Znano je, da so prav proti koncu 18. stoletja, v času vladavine Jožefa II., sina Marije Terezije, habsburške oblasti v okviru jožefinskih reform posegle tudi v versko življenje na podeželju. Ukinjale so nekatere manjše cerkve in kapelice, razpuščale verske bratovščine ter omejevale procesije, da bi zmanjšale vpliv Cerkve. Podobno pa se je dogajalo tudi med francosko oblastjo.

»Trenutno ruševin še nismo našli,« pravi Muzic in dodaja, da so parcelo vsekakor očistili, v kratkem pa bodo poskusili pod površjem poiskati ostanke temeljev nekdanje cerkvice. »Naš cilj je nato na tem mestu sezidati novo cerkvico. Če bo goriška nadškofija odobrila, bi jo lahko nekega dne tudi posvetili. Drugače bo ostala navadna kapelica,« pove sogovornik. Radi bi ugotovili tudi, kam so odpeljali vse bogoslužne predmete, ki so bili v cerkvici. V nekaterih zapisih so namreč tudi zasledili, da so bile v njej prisotne manjše orgle.

Kot leteči traktor ... ali skoraj

Thu, 05 Nov 2026 05:25:00 GMT

Obstajajo kmečka opravila, ki bi jih marsikateri kmet najraje prepustil komu drugemu. Še posebej tista, ki so naporna, zamudna ali celo nevarna. V vinogradništvu v Brdih, kjer delo pogosto poteka na strmih pobočjih in težko dostopnih terenih, predstavlja eno izmed takih opravil škropljenje. Na kmetiji Muzic v Števerjanu so zato naredili korak v prihodnost in nabavili kmetijski dron, po naših informacijah prvega v Brdih, ki bi lahko pomembno spremenil način dela v vinogradih. Za nakup so se odločili predvsem zaradi želje po uvajanju novih tehnologij, ki bi olajšale delo, omejile uporabo goriva in povečale varnost, razlaga Elija Muzic.

Dron je kitajskega porekla

Ideja se je porodila po pogovoru z zaposlenim, ki je spoznal vinogradniško kmetijo v hrvaški Istri, kjer že uporabljajo dron. »Sprva sem mislil, da gre za manjši dron, ki lahko nosi malo litrov. Za naše vinograde to ne bi bilo posebno zanimivo. Potem pa mi je povedal, da obstajajo tudi takšni, ki lahko prevažajo do sto litrov,« pripoveduje sogovornik. Po letošnji trgatvi se je lotil raziskovanja ponudbe in navezal stik z distributerjem kitajske znamke DJI v okolici Coma. Ogledali so si tudi ponudbo proizvajalca XAG, ki se osredotoča predvsem na kmetijske drone in robote, na koncu pa so se odločili za DJI, predvsem zaradi njegove razvitosti in prepoznavnosti.

Na kmetiji so izbrali model DJI Agras T100, enega zmogljivejših kmetijskih dronov. Njegova posebnost je, da z različnimi priključki lahko nanaša tekoča sredstva, trosi gnojila, prevaža tovore in opravlja še druga opravila. Sprejme lahko do sto kilogramov tovora, njegovo ogrodje pa tehta okrog 80 kilogramov. Opremljen je z osmimi motorji, senzorji za zaznavanje ovir in naprednimi varnostnimi sistemi. »Pravzaprav je podobno kot pri traktorju. Imaš osnovni stroj, ogrodje, nanj pa namestiš priključek, ki ga potrebuješ. Za razliko od traktorja pa stroj leti,« pravi sogovornik.

Za zdaj je v Italiji uporaba drona v kmetijstvu omejena za nanašanje listnih gnojil in biostimulantov, medtem ko na možnost uporabe za škropljenje s fitofarmacevtskimi sredstvi še čakajo. Italijanska zakonodaja namreč omejuje vse škropljenje z zraku. Vendar za razliko od letala ali helikopterja ostane pri uporabi drona v zraku bistveno manj snovi. Dron namreč leti od tri do pet metrov nad nasadom, razlaga Muzic.

Čeprav je možnosti uporabe veliko, je bil glavni razlog za nakup precej konkreten: varnost pri delu. Vinogradi na tem območju so pogosto na strmih pobočjih, dostop do njih pa je po ozkih in slabih makadamskih poteh zahteven. Delo s traktorjem in težkim atomizerjem je v takšnih razmerah nevarno. Na mokrem in strmem terenu lahko traktor hitro zdrsne ali se prevrne, predvsem pa se lahko zvrne atomizer, ki prevaža več sto litrov tekočine. Po dežju je treba pogosto počakati tudi dva dni, da se zemlja dovolj osuši in je vožnja spet varna.

Dron teh omejitev nima. Ker ne potrebuje vožnje po vinogradu, lahko delo opravi tudi na mokrem terenu, ne da bi bilo treba čakati, da se zemlja posuši. Ob tem ne obremenjuje tal in predvsem ne izpostavlja človeka nevarnosti vožnje s težkim strojem. »Naš namen je, da bi nekega dne z dronom lahko delali predvsem v tistih vinogradih, kjer je uporaba traktorja najbolj tvegana. Ni vredno izpostavljati človeka nevarnosti, če obstaja druga možnost,« pravi sogovornik. Pomembna prednost je tudi hitrost, saj lahko dron na hektarju opravi delo v približno pol ure, odvisno od razmer in načina uporabe. V primerjavi s traktorjem porablja tudi manj energije.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Poklon padlim vojakom tudi z novimi ploščami

Wed, 04 Nov 2026 10:45:00 GMT

Na avstro-ogrskem vojaškem pokopališču v Bračanu so se včeraj dopoldne ponovno poklonili spominu na vojake, ki so med prvo svetovno vojno umrli daleč od svojih domov. Ob tej priložnosti so slovesno odkrili tudi obnovljene plošče s popravljenimi imeni vojakov in zemljevidom nekdanjih grobov.

Slovesnost, ki jo je pripravilo društvo Società Cormonese Austria pod vodstvom Giovannija Battiste Panzere, je potekala ob navzočnosti predstavnikov Občine Krmin, vojaških združenj in Avstrijskega črnega križa. Zbrani so najprej položili venec s trakovi v barvah zastav petih narodnosti pred osrednji spomenik, na katerem je v nemščini zapisano: »Prijatelj in sovražnik sta v smrti združena.« Bračansko vojaško pokopališče je namreč posebno zaradi različnih narodnosti tam pokopanih vojakov, ki jih je skupno 540. Poleg avstro-ogrskih vojakov so na njem zadnje počivališče našli tudi ruski, italijanski, srbski in romunski vojni ujetniki. Po premiku fronte na reko Piavo so jih uporabljali za različna dela v zaledju, številni so umrli v ujetništvu.

Med slovesnostjo so posebno pozornost namenili obnovljenim ploščam na zunanjem obzidju pokopališča, na katerih so po novem navedena popravljena imena pokojnih. Ob seznamih so namestili tudi zemljevid, ki prikazuje razporeditev grobov leta 1920. Ena izmed plošč je posvečena tudi 160 italijanskim vojakom, ki so umrli v bračanskem ujetniškem taborišču. Sprva so jih pokopali na italijanskem vojaškem pokopališču v Krminu, pozneje pa njihove posmrtne ostanke prenesli v kostnici na Oslavju in v Redipulji. Pokojnih se spominjajo tudi napisi na betonskih križih znotraj pokopališča in skupna grobnica levo od osrednjega spomenika.

O zgodovini pokopališča je spregovoril Panzera. Posebej se je zahvalil inženirju Milošu Kribusu iz Olomouca na Moravskem, ki je med iskanjem podatkov o svojem padlem stricu pregledal številne arhivske vire ter zbral in preveril imena avstro-ogrskih vojakov, pokopanih v Bračanu. Njegovo delo je pomembno prispevalo k obnovi seznamov. Kribus se slovesnosti ni mogel udeležiti, zbranim pa je poslal ganljivo zahvalno pismo.Navzoče je nagovoril tudi krminski župan Roberto Felcaro, slovesnost se je sklenila z blagoslovom.

Regulacijska dela na reki Idriji se bodo zaključila prihodnjo pomlad

Wed, 04 Nov 2026 06:22:00 GMT

Regulacijska dela na reki Idriji v kraju Molin Nuovo na območju krminske občine se bodo predvidoma zaključila spomladi, zaradi česar po sedanjem gradbišču ni mogoče celovito oceniti njihovega učinka in dokončnega vpliva na okolje. Tako so predstavniki konzorcija za melioracijo Julijske krajine povedali na nedavnem srečanju s člani društva Judrio, ki je skupaj z raznimi drugimi organizacijami med podpisniki t.i. rečne pogodbe, dokumenta za upravljanje reke Idrije.

»Na srečanju sta nam direktor in predstavnica konzorcija pojasnila, kako potekajo dela na Idriji. Nedvomno so na videz okoljsko obremenjujoča, vendar je treba upoštevati, da gre trenutno še za gradbišče. Za končno oceno bo verjetno res treba počakati, da se bodo zaključila,« poudarja predsednica društva Judrio Elena Gasparin in opozarja na pripravljenost konzorcija, da ohranja dialog z vsemi, ki jim je pri srcu reka Idrija.

Poplavilo je tudi Jasih

Regulacijska dela potekajo v kraju Molin Nuovo, ki se nahaja dolvodno od Jasiha na meji med občinama Krmin in San Giovanni al Natisone. Vključena so v vrsto posegov, katerih načrtovanje se je začelo pred nekaj leti, nakar so vse skupaj pospešile poplave, ki so 16. in 17. novembra lani največ škode povzročile v Versi, ki jo je reka Idrija popolnoma zalila, sicer so se pod vodo znašli tudi nekateri predeli Jasiha.

Dežela Furlanija - Julijska krajina je finančna sredstva zagotovila pred dvema letoma, regulacijska dela so vredna 826.000 evrov. Upravni postopek vodi konzorcij za melioracijo Julijske krajine, dela izvaja podjetje Nord Asfalti iz Povoletta. Odsek reke Idrije pri kraju Molin Nuovo, dolg približno en kilometer, je bil svojčas izbran, ker se je pred tamkajšnjim mostom nabrala večja količina gramoza in naplavin; med zadnjimi poplavami je Idrija prestopila bregove nekaj sto metrov gorvodno, poleg tega je reka pred most v kraju Molin Nuovo naplavila tudi več debel oz. dreves, ki so nato ovirala pretok vode.

Za varno odstranjevanje naplavin iz struge so delavci morali preusmeriti vodo pod levi breg, tako da Idrija v teh dneh teče sredi dveh visokih kupov naplavin in je nadvse podobna kanalu, kar je vznemirilo okoljevarstvenike iz vrst združenja Legambiente. Po njihovi oceni so bile med regulacijskimi deli morfološke značilnosti reke za vedno spremenjene, na srečanju z društvom Judrio je bilo po drugi strani poudarjeno, da zaradi velike količine naplavin ni bilo mogoče ukrepati drugače.

Dvojna zahteva pojasnil

Ker se v združenju Legambiente ne zadovoljujejo z zagotovili konzorcija za melioracijo Julijske krajine, so okoljevarstveniki zahtevali vpogled v celotno dokumentacijo regulacijskih del.

»Ali obstaja hidravlična študija, ki dokazuje, da bodo regulacijska dela v kraju Molin Nuovo bistveno zmanjšala tveganje poplav ob visokih vodah s stoletno povratno dobo v Jasihu in kraju Visinale, ki ju je prizadela lanska poplava? Zakaj za omenjena regulacijska dela ni bil izveden postopek predhodne presoje vplivov na okolje?« se sprašujejo okoljevarstveniki.

Pojasnila glede izvajanja regulacijskih del so zahtevali tudi krminski občinski svetniki iz vrst opozicije, tako da bodo predstavniki konzorcija za melioracijo Julijske krajine odgovarjali na njihova vprašanja na zasedanju občinske svetniške komisije za okolje, ki bo v ponedeljek, 9. novembra.

Zemlja pleše, mladi pa razmišljajo zeleno

Wed, 04 Nov 2026 09:41:00 GMT

V Dijaškem domu se vzgojitelji predvsem v zadnjih letih skupaj z učenci in učenkami posvečajo aktualnim temam, ki so najstnikom in mladim še posebno blizu, a morda še niso prodrle v širšo javnost. Od muzikala Bumbarji, ki je nekako prebil led in se pogumno lotil tematike stisk mladih, do muzikala Nenavadna poroka, ki je mlajše, predvsem pa starejše gledalce opozarjal na nujnost svobodne izbire v ljubezni, onkraj stereotipov in družbenih kalupov. Prejšnjo sredo pa so učenci in učenke Dijaškega doma na velikem odru Kulturnega doma predstavili nov projekt v tem duhu, gledališko-glasbeno predstavo Zemlja pleše, ki obravnava nadvse aktualno temo podnebnih sprememb.

Predstava je del obsežnejšega projekta RE-ACTIVE, ki so ga v Dijaškem domu nekoliko prilagodili. Vzgojitelji so namreč v preteklosti že večkrat ugotovili, da se otroci določene teme veliko bolj navdušeno lotijo, če jo tudi neposredno doživijo in se z njo ukvarjajo dalj časa. Tako imajo priložnost, da o izbrani temi temeljiteje razmislijo in jo na različne načine podoživijo.

Zato so v okviru projekta o podnebnih spremembah organizirali oglede, delavnice in obiske, za osrednjo dejavnost pa so si že od vsega začetka zamislili muzikal s sodobnimi videovložki, zasnovanimi v obliki podkasta. Takšen format je najstnikom zelo blizu, kar se je poznalo tudi na odru. Mozaik gledaliških, plesnih in videovsebin se je med predstavo dinamično prepletal. Pri njej je sodelovalo več kot 40 učencev in učenk, od prvega razreda osnovne šole do tretjega razreda nižje srednje šole.

Scenarij predstave, ki gledalce in nastopajoče na konkreten, a hkrati hudomušen način spodbuja k razmisleku o teh vprašanjih, je napisala vzgojiteljica in režiserka Andreja Benedetič. Koreografije plesnih točk, ki so obogatile predstavo, je oblikovala vzgojiteljica Danjela Simčič, videovsebine pa je uredil vzgojitelj David Abrami.

Pred gledališko-plesno predstavo so učenci in učenke Dijaškega doma občinstvu predstavili tudi video Kapljica Zala, ki prikazuje kroženje vode v naravi ter opozarja na njen pomen za okolje in nujnost varčevanja z njo. Video je zasnovan kot pripoved, ki jo spremljajo risbe najmlajših učencev Dijaškega doma, starejši pa so prikazali, kako lahko z vodo varčujemo v vsakdanjem življenju. Tudi besedilo pripovedi o kroženju vode je napisala Andreja Benedetič. Celotna predstava, vključno z videom Kapljica Zala, je bila opremljena z italijanskimi podnapisi, kot je predvideval projekt Interreg.

»Fašizem kot kameleon«

Mon, 02 Nov 2026 19:26:13 GMT

Hvaležen spomin na padle za svobodo ter razmere v svetu, ki ga pretresajo vojne in negotovost, so bili rdeča nit slovesnosti ob prvem novembru na Goriškem.

V Pevmi so ANPI-VZPI in Krajevna skupnost položili vence k spomeniku padlim v NOB. Nastopili so učenci pevmske šole, slavnostna govornica Aleksija Primosig pa je poudarila, da mir ni samoumeven in da orožje prinaša le novo trpljenje. Zbrane je pozdravil občinski odbornik Maurizio Negro, zapel je MoPZ Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic. Na pokopališču so se poklonili 47 padlim ter Angeli Boškin in Antonu Rutarju, pred cerkvijo pa še štirim žrtvam nacističnih taborišč.

V Podgori je David Grinovero spomnil na tragično usodo Lojzeta Bratuža ter opozoril na nevarnost nestrpnosti in nacionalizma. Slovesnost sta priredila ANPI-VZPI in PD Podgora, zapel je MePZ Mirko Špacapan, recitirali pa so podgorski otroci - Ezra, Elia Jack, Marja Valeria, Ilaria in Primož.

V Štandrežu je Mitja Juren opozoril, da se fašizem prilagaja novim razmeram, »spreminja se kot kameleon«, in ostaja prisoten v družbi. Poudaril je tudi razliko med tistimi, ki so umrli za svobodo, in pripadniki sil, ki so jo zatirale. Nastopila sta Jana Marsič in Jari Radetič ter zbor KD Oton Župančič, častno stražo so zagotovili taborniki Rodu modrega vala.

V Števerjanu so ob navzočnosti župana Marjana Drufovke in župnika Marijana Markežiča položili vence na Trgu svobode, pred spomenikom padlim v prvi svetovni vojni in na Jazbinah. Nastopili so mladi KD Briški grič in MePZ Sedej pod vodstvom Patricka Quaggiata.

Na Vrhu so ob častni straži Rodu modrega vala zapele pevke skupin Danica in Biseri, v Gabrjah MoPZ Skala, na Peči in v Rupi Pečanska moška vokalna skupina. V Sovodnjah je nastopila skupina Konfluens. Delegacijo so sestavljali župan Luca Pisk, občinski odborniki ter predstavniki ANPI-VZPI in društev. Navzoč je bil tudi župnik Renato Podbersič. V doberdobski občini je udeležence nagovoril župan Peter Ferfoglia. Vence so položile tudi delegacije Republike Slovenije.

Na goriškem pokopališču je delegacija ZSKP obiskala grobove zaslužnih Slovencev, vence so nato položili predstavniki ANPI-VZPI, SKGZ, SSO ter občin Gorica in Nova Gorica. Pred partizansko grobnico je govorila Anna Di Gianantonio, prevajal je Mirko Primožič. Pred spomenikom jugoslovanskim vojakom je mlada Eva Marsič pozvala k miru, spoštovanju človekovih pravic in poslušanju mladih. Odrasle je pozvala, naj prisluhnejo mladim, »tudi ko glasno in nenasilno na ulicah zahtevamo svojo pravico do lepše prihodnosti«.

Pred grobom družine Bratuž-Šorli je Daniela Klanjscek poudarila pomen ohranjanja dediščine Lojzeta Bratuža in Ljubke Šorli. Izpostavila je prizadevanja Kulturnega centra Lojze Bratuž, da bi njun spomin z umetniškimi, vzgojnimi in pevskimi dejavnostmi ostal živ med mladimi.

Ob vrhunskih rebulah priznanje za mlade

Tue, 03 Nov 2026 09:24:00 GMT

Sedem vinarjev z Oslavja je leta 2010 združilo moči za skupno promocijo najbolj prepoznavnega briškega vina, zlate rebule. Posestva Il Carpino, La Castellada, Fiegl, Gravner, Primosic, Dario Princic in Radikon so ustanovila Združenje proizvajalcev rebule z Oslavja (APRO). Pred osmimi leti so začeli prirejati odmevnejši jesenski dogodek RibolliAMO, ki vključuje tudi strokovni degustacijski večer, namenjen sodelujočim vinarjem.

Med najzaslužnejšimi za promocijo in uveljavitev te odlične in prepoznavne vinske sorte je tudi Lokanda Devetak, kulinarični hram na Vrhu, kjer si že vrsto let prizadevajo za promocijo domačih dobrot in lokalne kulinarične dediščine. V preteklih letih so tam večkrat priredili večere in večerje, posvečene oslavski zlati, macerirani rebuli. V petek pa je združenje APRO degustacijsko večerjo prvič odprlo širši javnosti. Dogodek je seveda potekal na Vrhu, v nabito polni Lokandi Devetak.

Ena jed, dve rebuli

Vodja Devetakove kuhinje Gabriella Cottali Devetak je pripravila poseben jedilnik, ki ga je dopolnjevalo osem zlatih rebul z Oslavja. Sedmim ustanovnim članom združenja se je namreč letos pridružilo še posestvo Klanjscek.

Za uvod so gostje ob okusni pašteti iz zajčjih jeter in polpetih iz kožaric lahko pokusili eno najžlahtnejših penin naših krajev, Glero 18/10 letnika 2018 s kmetije Sandija Škerka. Ekstra suha penina iz maceriranega grozdja sorte glera je po dolgem zorenju in postopnem dolivanju dosegla izjemno kakovost ter se lahko kosa tudi z najprestižnejšimi peninami iz sosednjih dežel.

V Devetakovi kuhinji so jedilnik zasnovali tako, da sta vsako jed spremljali dve rebuli. Vini posestev Klanjscek in Fiegl, obe letnika 2020, sta dopolnjevali svinjsko kračo na mariniranem rdečem zelju. Rebuli posestev La Castellada in Il Carpino, prav tako letnika 2020, sta spremljali kremno joto z ajdovimi žganci, hrustljavimi svinjskimi lički in balzamičnim kisom.

Ob rezancih iz moke, pridobljene iz tropin oslavske rebule, z jurčki so postregli rebuli Daria Princica, letnika 2021, in posestva Primosic, letnika 2018. Glavno jed, goveja lička goveda priznane reje La Granda z redukcijo rebule na pireju iz ekološko pridelanega sladkega krompirja, pa sta spremljali paradni vini večera, Gravner 2018 in Radikon 2011.

Rdeča nit večerje so bile, kot vselej v Lokandi Devetak, pristne sestavine malih lokalnih pridelovalcev. Za sklep so postregli še kuhane štruklje s sladoledom z okusom rebule, h katerim se je odlično podalo žganje iz rebule Gravner Capovilla.

Večer je bil tudi priložnost za predstavitev novega priznanja »Angelica Stasi – dediščina, ki se prenaša naprej«, namenjenega mladim, ki s svojim delovanjem prispevajo h kulturnemu razvoju in vrednotenju čezmejnega prostora.

Več v torkovem Primorskem dnevniku.

V Ločniku spomenik neznanemu četniku

Tue, 03 Nov 2026 06:33:00 GMT

Na pokopališču v Ločniku so v soboto odkrili spomenik neznanemu četniku, ki je bil ubit 30. aprila 1945. Nagrobno ploščo je postavilo društvo Lucinis, ki opozarja, da gre za dejanje pietete, kar je sicer dokaj sporno, saj so četniki tudi na Goriškem odgovorni za vrsto umorov in nasilnih dejanj.

Skozi Gorico in Ločnik so ob koncu druge svetovne vojne bežale četniške enote, ki so se hotele predati zaveznikom. Do spopadov s pripadniki partizanskih sil je prišlo tudi na Goriškem. V Ločniku je na četnike streljal mlad partizan Corrado Cindilin in ubil enega izmed njih. Cindilin je nato pobegnil in se skril v hišo družine Cargnel, v katero so kmalu zatem vdrli četniki. Hišo so sežgali in ubili Dorina Cargnela, njegov brat se je v požaru opekel, vendar je preživel. Četniki so s smrtjo grozili še drugim prebivalcem Ločnika, do večera so našli Corrada Cindilina in tudi njega ubili. Do nasilnih izpadov je prišlo tudi v drugih krajih. Nekaj ljudi so ustrelili v Koprivnemu, v Vipolžah so se spopadli s karabinjerji, ki so se tja zatekli iz Gorice. Poleg nekaterih karabinjerjev je pod četniškimi streli umrlo nekaj civilistov.

Za grob so skrbele krajanke

Nekaj dni po smrti so umrlega četnika pokopali na ločniškem pokopališču zraven domačih partizanov. Leta 1965 so njegove posmrtne ostanke prekopali in jih položili v grob s številko 115 v 7 oz. 8 vrsti ločniškega pokopališča. Za grob so nato skrbele nekatere krajanke, občasno so prinašale cvetje v spomin na pokojnega. Pred nekaj leti je zapadla koncesija za grob, zato bi morali posmrtne ostanke pokojnega četnika postaviti v skupno grobnico. V društvu Lucinis so ocenili, da bi bilo treba grob ohraniti in postaviti spomenik, ki ne bi bil posvečen četnikom kot takim, temveč bi se po njegovi zaslugi spominjali pietete ločniških žensk, ki so dolga leta skrbele za grob s prepričanjem, da je vojna prinesla veliko gorja prav vsem njenim udeležencem. Spomenik, za postavitev katerega je dala dovoljenje goriška občina, so nameravali odkriti lani, saj je po njihovi oceni prežet z duhom GO! 2025. Med odkritjem sta spomenik blagoslovila pravoslavni in katoliški duhovnik. »Naj ta blagoslovljena plošča nagovarja prav vse mimoidoče, da bodo znali izbirati poti miru, sožitja in bratstva,« poudarja predsednik društva Lucinis Giovanni Bressan.

V prejšnjih dneh so se pri spletnem časopisu Il Goriziano oglasili sorodniki Dorina Cargnela, ki so ga četniki ubili kmalu po smrti svojega soborca. Po njihovem mnenju je treba res izkazovati pieteto do vseh vojnih žrtev, vendar postavljati spomenika »neznanemu« četniku ni ravno oportuno, ker daje vtis proslavljanja njegove smrti.

Pol milijona zoper nevarnosti zemeljskih plazov

Tue, 03 Nov 2026 05:25:00 GMT

Dežela Furlanija - Julijska krajina je Občini Števerjan namenila skupno 550 tisoč evrov za zmanjševanje nevarnosti zemeljskih plazov in zagotavljanje varnosti cestne infrastrukture. Denar je namenjen trem območjem, kjer hidrološka nestabilnost predstavlja tveganje za občinske ceste, pobočja in okoliška območja.

»O vseh problematičnih točkah na območju občine smo seznanili geološko službo in Civilno zaščito. Predstavniki pristojnih služb so občino obiskali pred približno enim letom, ko so opravili ogled terena in ocenili stanje,«pojasnjuje števerjanski župan Marjan Drufovka. Po opravljenem ogledu in klasifikaciji plazovitih območij so bili kot prednostni prepoznani trije posegi, za katere so bila zagotovljena oziroma odobrena sredstva.

Po besedah prvega občana bo 60.000 evrov namenjenih posegu na območju Valerišča (Mocver), 200.000 evrov sanaciji plazov ob občinski cesti na območju Križišče–Grdinca, največji znesek, 290.000 evrov, pa zmanjševanju nevarnosti plazov ob občinski cestni povezavi na območju Ašči.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Madžarska kapelica kot simbol miru

Mon, 02 Nov 2026 06:33:00 GMT

Madžarska kapelica pri Vižintinih je bila v petek zjutraj prizorišče slovesnosti, na kateri so počastili spomin na vojake, padle na Krasu med prvo svetovno vojno, in hkrati poudarili pomen ohranjanja miru in dialoga v svetu. Komemoracija, ki so se je udeležili predstavniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti, se je začela z izvedbo državnih himen in sklenila s polaganjem vencev.

Na slovesnosti, ki so se je udeležili predvsem madžarski vojaki, nekateri tudi v zgodovinskih uniformah, je zbrane nagovoril polkovnik Roland Maruzs, vodja Inštituta oz. Muzeja vojaške zgodovine madžarskega obrambnega ministrstva. Med drugim je spomnil, da ogrskim vojakom med prvo svetovno vojno kapelice ni uspelo dokončati. Ko so jo leta 2009 obnovili, je bila tudi prvič uradno blagoslovljena.

Doberdobski župan Peter Ferfoglia se je madžarskim gostom zahvalil, ker tudi po tolikih letih ohranjajo spomin na svoje padle vojake in redno obiskujejo kraje, kjer so izgubili življenje, daleč od Panonske nižine. Ob tem je poudaril pomen prizadevanj za mir v svetu, ki ga pretresajo številne vojne.

Naj spomnimo, da kapelico od lanskega leta na podlagi sporazuma med Občino Doberdob in madžarskim obrambnim ministrstvom neposredno upravljajo Madžari. V dogovoru z madžarskim konzulatom v Milanu zanjo skrbi domačin Mitja Ferfoglia.

Kapelico sicer redno uporabljajo tudi domačini. Vsako leto 11. julija, na god sv. Benedikta, v njej počastijo prvega zavetnika Evrope.

Snujejo t. i. Makovo pot

Slovesnosti se je udeležil tudi Massimiliano Tricarico, predstavnik urada Onorcaduti, ki v okviru italijanskega obrambnega ministrstva skrbi za ohranjanje spomina na padle vojake. Po komemoraciji je župan Ferfoglia gostom predstavil pobudo za ureditev t. i. Makove poti, pri kateri Občina Doberdob sodeluje z občinama Ronke in Foljan-Redipulja. Mak je svetovno prepoznaven simbol spomina na padle vojake, ki izvira iz opustošenih bojišč zahodne fronte v Flandriji in severni Franciji. Projekt je še v fazi načrtovanja.

Krizanteme še vedno ostajajo priljubljena izbira

Sun, 01 Nov 2026 06:00:00 GMT

Krizanteme, ciklame, nageljni, sveže rezano cvetje in raznorazne ikebane. V cvetličarnah je 31. oktobra čutiti, da je pred vrati praznik, ki je v naših krajih posebno občuten. Pred 1. novembrom, dnevom spomina na mrtve, ko številni obiščejo pokopališča in se s cvetjem ter prižiganjem sveč poklonijo spominu na pokojne, smo obiskali nekatere cvetličarne na Goriškem. Čeprav krizanteme ostajajo nepogrešljiva klasika, se spreminjajo barvne kombinacije in nakupovalne navade, pravijo cvetličarji.

Manj je umetnega cvetja

V solkanski cvetličarni Anita opažajo, da je letos zelo priljubljena predvsem zeleno-bela kombinacija, pa tudi oranžno-bela in nežna lososova barva. »Veliko povpraševanja je po nageljnih, rdečih ali barvanih,« pravi Anita Flajs. Zaradi izjemno vročega poletja in tople jeseni letos niso ponudili nekaterih občutljivejših vrst. »Gerber, ki ne zdržijo, sploh ne bomo imele. Odločile smo se za tropske vrste, denimo nutane in levkodendrone. Imamo pa tudi protejo, ki je prava kraljica,« pojasnjuje. Med najbolj iskanimi ostajajo krizanteme, tudi drobnocvetne santinije, ter krizanteme v loncih.

Posebno mesto imajo ikebane, ki jih v cvetličarni večinoma pripravljajo po naročilu, nekaj pa jih vnaprej izdelajo in razstavijo v trgovini. Fotografije aranžmajev objavljajo tudi na Facebooku.

Velik del nakupov opravijo stranke že pred praznikom, ko urejajo grobove in posadijo cvetje. Zadnji dan pa je več povpraševanja po ikebanah in svežem cvetju. Med kupci so predvsem starejši, vendar prihajajo tudi mlajši, pravi sogovornica. Spremembe so opazne tudi pri nakupu sveč in umetnega cvetja. Elektronskih sveč se proda vse več, plastičnega oziroma tekstilnega cvetja pa precej manj kot nekoč. »Tukaj sem že 25 let in lahko potrdim, da je z leti upadlo,« pravi Flajs. O svečkah pa dodaja, da je mogoče le-te reciklirati, tudi proizvajalci že plačujejo za rabljene sveče, ponovno uporabiti pa je mogoče tudi vosek.

Izbirajo po barvi in videzu

Na goriški pokriti tržnici je letos nekoliko manj živahno, pravi Annamaria Ramani, dolgoletna cvetličarka. Po njenih besedah poslovanje otežuje gradbišče na sosednjem parkirišču. »Strank je letos za polovico manj,« pojasnjuje. Marco Tauselli, prav tako cvetličar v pokriti tržnici, ugotavlja, da se za 1. november vsako leto proda več cvetja. »Običajno se prodajajo krizanteme in tako je tudi letos. Dobro gredo tudi ciklame in ikebane, večjih sprememb ne opažamo. Nakupujejo predvsem starejši, mladih skoraj ni videti,« pravi.

Podobno opažajo v začasni ulični cvetličarni Gaggioli, ki ima sicer sedež na Majnicah, te dni pa cvetje prodaja pod šotorom na Verdijevem korzu, pred Ljudskim vrtom. V preteklih letih so bili na parkirišču v Boccaccievi ulici, ki je zdaj zaprto. Nova lokacija ima prednost, da mimoidoči cvetje opazijo, prinaša pa nekaj logističnih težav, pravijo iz vrtnarstva Gaggioli. Kupci se še vedno najpogosteje odločajo za krizanteme, vendar cvetličarji opažajo, da izbira postaja vse hitrejša in bolj usmerjena v videz. »Vse pogosteje izberejo cvet samo glede na barvo. Poznavanja cvetja in njegove simbolike je manj,« pravijo. Zgodi se tudi, da kdo kupi krizantemo za darilo dekletu, ne da bi poznal njeno povezavo s spominom na pokojne. »Sicer je res škoda, saj je krizantema zelo lep cvet, a jo uporabljamo skoraj izključno za pokojne,« dodajajo. Letošnje vroče in sončno poletje je sicer pridelovalcem povzročilo precej dodatnega dela, saj so morali s senčenjem uravnavati cvetenje, da so bile krizanteme pripravljene ravno za praznik.

Valentina Bavčar v cvetličarni Fiori Valentina na Korzu Italija v Gorici opaža razlike med slovenskimi in italijanskimi kupci. Lastnica, ki je nekoč delala na goriškem pokopališču, pravi, da se k njej vračajo tudi nekdanje stranke, nekatere tudi iz Slovenije. »V tem obdobju se običajno prodajajo krizanteme, ki bodo letos zdržale precej bolje kot lani, ko jih je dež zelo poškodoval,« pravi. Ikebane in sveže cvetje za grobove so po njenih besedah bolj značilni za slovensko tradicijo, prav tako nakup sveč, saj imajo številna italijanska pokopališča že vgrajene električne lučke. »Pri slovenskih družinah se ta navada prenaša od starih staršev naprej. Med Italijani pa takšne tradicije obiskovanja pokopališč ni v tolikšni meri, zlasti med mladimi,« opaža. Umetno cvetje je pogostejša izbira v poletnih mesecih, ko žive rastline brez rednega zalivanja težko preživijo. »Pa tudi plastično cvetje je letos kar hitro zbledelo,« je dejala.

Cvetje tudi sredi noči

Da se spreminjajo tudi načini nakupovanja, dokazuje cvetličarna v Ulici De Gasperi v Gorici, ki jo vodi Urša Pelicon. V teh dneh prodajo več krizantem in ciklam, pripravljajo tudi ikebane in vence za spomenike. Za ikebane si je cvetličarka zamislila podlago iz mahu, kar daje aranžmajem čisto svojevrsten videz. Posebnost cvetličarne je avtomat, ki deluje 24 ur na dan. »Veliko ljudi kupuje tudi na avtomatu. Glas o njem se je že razširil, prihajajo celo iz Slovenije. Zabeležili smo nakupe celo ob dveh zjutraj,« pripoveduje Pelicon. V avtomatu so na voljo šopki, rezano cvetje in lončnice, stranke pa lahko kadar koli prevzamejo tudi naročeno cvetje. Avtomat je posebej prilagojen prodaji cvetja, tudi temperatura je ustrezno uravnana.

Manj je umetnega cvetja

Posebno mesto imajo ikebane, ki jih v cvetličarni večinoma pripravljajo po naročilu, nekaj pa jih vnaprej izdelajo in razstavijo v trgovini. Fotografije aranžmajev objavljajo tudi na Facebooku.

Izbirajo po barvi in videzu

Cvetje tudi sredi noči

Ženske s »koreninami«

Mon, 02 Nov 2026 08:31:00 GMT

V četrtek so na Srečanju pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž gostili tri podjetnice, vinogradnice in kmetovalke. Na večeru z naslovom Ženske, ki dajejo zemlji prihodnost so kmetovalka Sara Devetak ter vinogradnici Tamara Podversič in Nataša Kocjančič Humar v pogovoru z Andrejem Černicem spregovorile o svojem delu, podjetništvu in vlogi žensk v pretežno moških panogah. Srečanje so priredili KC Bratuž, Sončnica in Mladinski dom.

Nataša Kocjančič Humar se je primožila v vinogradniško družino Humar v Števerjanu, pred tem pa je študirala agronomijo na Univerzi v Ljubljani. Danes se posveča tudi vodenju podjetja in prodaji, ki se po njenih besedah dobro dopolnjujeta z agronomskim znanjem. Dolgoročno načrtovanje in prilagajanje tržnim trendom namreč olajšujeta sprejemanje odločitev.

Sara Devetak vodi družinsko kmetijo na Vrhu, čeprav kmetijstvo sprva ni bilo del njenih življenjskih načrtov. »Všeč so mi bili jeziki in sem se zato odločila, da bom postala prevajalka. Po nekaj mesecih na Madžarskem pa sem razumela, da je moj cilj ostati doma,« je povedala. Za 18. rojstni dan ji je dedek podaril družinsko kmetijo, njeno vodenje pa je prevzela, ko je zbolel, čeprav o kmetovanju ni vedela veliko. Danes z možem vodi didaktično kmetijo, prideluje marmelade, vložnine in druge izdelke ter je svoje delo vzljubila.

Drugačna je zgodba Tamare Podversič, ki je odraščala v vinogradniški družini, a tudi njena pot ni bila od začetka začrtana. Študirala je gospodarski inženiring in razmišljala o karieri v avtomobilski industriji. »Leta 2016 pa, ko sem prišla na Kalvarijo, sem začutila tisto kemijo, podobno občutku, ko srečaš pravo osebo v življenju,« je povedala. Z novim kmetijskim letom bo nasledila očeta Damijana Podversiča pri vodenju vinarskega podjetja.

Kaj je kakovost?

Na večeru so spregovorile tudi o kakovosti, ki je skupna vsem trem podjetjem oziroma kmetijam. Pri Humarjevih se začne v vinogradu, zagotavljajo pa jo s premišljenimi odločitvami skozi vse leto. Pomembni sta tudi raznolikost vin in povezanost z ozemljem. »Kakovost je trud, ljubezen, požrtvovalnost, družina, ker sam ne zmoreš vsega in vse to se odraža v naših pridelkih,« je povedala Sara Devetak, ki prisega tudi na biodinamično kmetovanje.

Kako pa doživljajo svojo vlogo v pretežno moški panogi? »Že na fakulteti sem vedela, da se moram dobro pripraviti, če se želim izkazati na tem področju. Potem pa sem videla, da je ženska nežnost in empatičnost velika prednost,« je povedala Nataša Kocjančič Humar. Sara Devetak svojo ženskost izraža tudi skozi izdelke. »Ko okusiš moje marmelade, okusiš tudi del mene: včasih so slajše, včasih bolj grenke,« je dejala. Tamara Podversič pa je opozorila, da je imel izraz »žensko vino« nekoč negativen prizvok, danes pa je takšno vino zelo cenjeno.

Kakšno prihodnost lahko kot ženske dajo zemlji? Tamara Podversič, ki se preizkuša tudi v novi vlogi matme, je poudarila pomen družine in medsebojne pomoči. Za Saro Devetak prihodnost predstavljajo ženska, družina, rodovitnost in vse, kar uspeva na njenem koščku zemlje. Nataša Kocjančič Humar pa želi mlajšim generacijam in svojima hčerkama pokazati, da lahko kmetijstvo in vinogradništvo omogočata prijetno življenje, svobodo gibanja in možnost razpolaganja s prostim časom.

V požaru v Marini Julii evakuirali približno 30 ljudi, štiri odpeljali v bolnišnico

Sat, 31 Oct 2026 15:49:50 GMT

V šestnadstropnem stanovanjskem bloku v Marini Julii pri Tržiču je danes okoli 13.30 izbruhnil požar, zaradi katerega so morali evakuirati približno 30 stanovalcev. Gasilci so iz goreče stavbe rešili štiri ljudi, ki so jih odpeljali v bolnišnico. Dva so zaradi vdihavanja dima s helikopterjem prepeljali v tržaško bolnišnico, vendar po prvih informacijah njuni življenji nista ogroženi.

Požar je izbruhnil v stanovanju v drugem nadstropju stavbe med ulicama Giarrette in Lungo Riva. Alarm so sprožili sosedje, ki so opazili dim, ki se je vil iz stanovanja. Na kraj je prihitelo približno šest gasilskih ekip, ki so se lotile gašenja in reševanja stanovalcev. Dve osebi so rešili iz stanovanja, v katerem je izbruhnil požar, še dve pa iz sosednjih stanovanj.

Ogenj in dim sta najbolj prizadela stanovanja od tretjega nadstropja navzgor. Stanovanje, v katerem je izbruhnil požar, je neuporabno, prav tako več drugih stanovanj v poslopju. Gasilci so morali biti posebno previdni tudi zaradi plinskih jeklenk v stavbi.

Na prizorišču so poleg gasilcev posredovali reševalni helikopter, reševalci goriškega Zelenega križa in tržiškega Rdečega križa. Prisotni so bili tudi policisti in karabinjerji, ki so skrbeli za varnost in urejanje prometa v okolici.

Na kraj požara je prišla tudi tržiška občinska odbornica Giuliana Garimberti, ki je pojasnila, da občina išče možnosti za začasno nastanitev stanovalcev, ki se nocoj ne bodo mogli vrniti na svoje domove. Gasilci bodo v prihodnjih urah nadaljevali sanacijo in zavarovanje najbolj prizadetega dela stavbe.

V Tržiču stavijo na vodik

Sat, 31 Oct 2026 17:18:00 GMT

Prevozno podjetje APT je v industrijski coni Lisert v Tržiču predalo namenu nov obrat za proizvodnjo in shranjevanje vodika, ki ga bo uporabljalo za svoje avtobuse.

»Uresničuje se projekt, ki smo ga zastavili pred šestimi leti, tako da danes kot prvi v Italiji razpolagamo s tovrstnim obratom,« je pojasnila predsednica podjetja APT Caterina Belletti. V imenu deželna vlade je zadovoljstvo nad novo naložbo izrazil odbornik Fabio Scoccimarro.

Značilnosti novega obrata, ki se nahaja v tržiški industrijski coni Lisert, je predstavil direktor podjetja APT Luca Di Benedetto. Infrastruktura za proizvodnjo, shranjevanje in polnjenje vodika obsega približno 3.200 kvadratnih metrov, poleg tega na zemljišču, ki meri 38.000 kvadratnih metrov, so še avtobusni depo, upravni prostori in delavnica. Srce obrata je elektrolizator tipa AEM z močjo enega megavata in največjo dnevno proizvodnjo 453 kilogramov vodika. Električno energijo zanj zagotavlja sončna elektrarna z močjo 1,67 megavata, ki jo sestavlja 2.834 modulov na površini približno 17.000 kvadratnih metrov. Poleg novega obrata so predstavili tudi devet novih 12-metrskih mestnih avtobusov Iveco Bus E-Way H2. Opremljeni so s tremi dvojnimi vrati in nizkim podom, poganjajo pa jih elektromotorji, ki električno energijo prejemajo iz vodikovih gorivnih celic, tako da bo edini neposredni izpust iz vozil vodna para.

Naložba v nov obrat je sicer del projekta ecoMove, ki je vreden 59 milijonov evrov. 39 milijonov bodo zagotovili različni javni finančni viri, 20 milijonov evrov pa bo pristavilo podjetje APT. Nov vodikov obrat je bil zgrajen s 50-odstotnim sofinanciranjem Evropske unije v okviru programa NextGenerationEU. Evropski prispevek znaša 3.470.489,25 evra. Preostale stroške polnilne postaje ter elektrolizatorja in fotovoltaične elektrarne je krila Dežela Furlanija - Julijska krajina.