<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0">
<channel>
<link>https://www.primorski.eu/rss/goriska</link>
<title>Goriška</title>
<description>Novice o dogajanju na Goriškem, črna kronika, kronika, gospodarstvo, dogodki, prireditve, pogovori, politika in zanimivosti</description>
<atom:link type="application/rss+xml" rel="self" href="https://www.primorski.eu/rss/goriska"/>
<item>
<title>Odšel je Branko Marušič, »kronist« Goriške</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/odsel-je-branko-marusic-kronist-goriske-AB2175705</link>
<guid isPermaLink="false">9af1649c-521f-4ab4-a250-4aa564eb927d</guid>
<pubDate>Sat, 02 May 2026 18:50:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21079" vn="Author" vid="11120">Aleksija Ambrosi</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="361367" vn="Topic" vid="11150">Zgodovina</category>
<category id="1461584" vn="Topic" vid="11150">Smrt</category>
<category id="58276774" vn="People" vid="11166">Branko Marušič</category>
<description readingtime="93">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/1624944-1624944_1516087_20260502200246.jpg"&gt;&lt;p&gt;V 89. letu starosti je danes za vedno zatisnil oči Branko Marušič, »kronist« Goriške, doktor zgodovinskih znanosti in izjemen poznavalec goriškega prostora. Bil je strokovnjak za politično zgodovino 19. in 20. stoletja ter plodovit in luciden avtor številnih znanstvenih knjig, monografij, razprav in člankov. Dolga leta je bil ravnatelj, pobudnik in vodja Raziskovalne postaje ZRS SAZU v Novi Gorici ter sodelavec novogoriške univerze. Navezan je bil tudi na Primorski dnevnik - dolga leta je bil njegov sodelavec.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Branko Marušič se je rodil 4. februarja 1938 v Gorici očetu Francu, ki je bil zdravnik, in mami Vidi Mejač, gospodinji iz Komende pri Kamniku. Po končani Gimnaziji Nova Gorica (maturiral je leta 1955) je študiral zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Živel je v Solkanu. Je avtor preko 2500 razprav, člankov, ocen in knjig na različne teme, s poudarkom na zgodovini slovensko-italijanskega zamejstva Goriške in Julijske krajine.Zavzemal se je za dialogPisal je v slovenskem in italijanskem jeziku. Predvsem se je ukvarjal s študijami slovensko-italijanskih odnosov v 19. in 20. stoletju in njegovo delo je pomembno pri gojenju slovensko-italijanskega kulturno-zgodovinskega dialoga. Bil je član mešane kulturnozgodovinske komisije, ki sta jo vladi obeh držav ustanovili za osvetlitev zgodovinskega odnosa med narodoma od leta 1880 do 1954. Pomembno je prispeval pri organizaciji slovenske muzejske mreže, bil je eden ključnih sodelavcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona, pobudnik izdajanja Goriškega letnika in Beril, sodeloval je v številnih strokovnih in znanstvenih druženjih.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Sem Primorec, Goričan in mislim, da še vedno nekaj novega odkrijem v zvezi z razmerami, ki so nastale in še nastajajo, v tisočletju in še več, na ozemlju slovansko-romanske neposredne soseščine. Gre za jezikovno in civilizacijsko-kulturno različnost, pa tudi za sorodnosti ter za razmerje moči in vpliva med mestom in vasjo, kar je pozneje pri določanju državnih meja odigralo svojo vlogo ter jo ima v nekaterih ozirih tudi še danes,« je pred dvema letoma za naš dnevnik povedal o tem, zakaj je toliko raziskav posvetil ravno Primorski. Kot je še zaupal v intervjuju Aldu Ruplu, je ob značilnostih obmorske lege »Primorska preživela pestrost zgodovinskih dogodkov, tudi ko so jo ločili od matičnega prostora«. »Sledila je svojstvenemu razvoju, a vse, kar se je dogajalo na Slovenskem, je odmevalo tudi na Primorskem,« je povedal.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Bil je tudi dolgoleten in zvest sodelavec Primorskega dnevnika. Še lani, v času Evropske prestolnice kulture, je prispeval daljši zapis o vlogi Gorice v slovanskem svetu oz. o prisotnosti slovanskega sveta v Gorici. Bil je tudi sodelavec drugih slovenskih ustanov v Italiji, od NŠK do Slorija. Več del je izdal pri GMD.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Leta 2017 je postal častni občan Mestne občine Nova Gorica. Med njegovimi temeljnimi deli so Pregled zgodovine Primorske (1995), Primorski čas pretekli (1985), Na goriški fronti (1992) in Zgodovina Goriške (1993), pred nekaj tedni je izšla njegova zadnja knjiga Zapisi o TIGR-u.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/1624944-1624944_1516087_20260502200246.jpg">
<media:title>Branko Marušič (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Ljudje se množično odzovejo, ko so pravice ogrožene</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/ljudje-se-mnozicno-odzovejo-ko-so-pravice-ogrozene-YB2175346</link>
<guid isPermaLink="false">0389fbfe-4e4c-4e05-a058-8fd59e65728b</guid>
<pubDate>Sat, 02 May 2026 18:43:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21642" vn="Author" vid="11120">Danjel Radetič</category>
<category id="22058" vn="Location" vid="11176">Števerjan</category>
<category id="1790942" vn="Topic" vid="11150">Prvi maj</category>
<description readingtime="60">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-101_1515830_20260502174341.jpg"&gt;&lt;p&gt;Praznik dela so v petek počastili v Števerjan, kjer je domače kulturno društvo Briški grič organiziralo tradicionalno prvomajsko slavje ob podpori Slovenske kulturno gospodarske zveze in Zveze slovenskih kulturnih društev. Slavnostna govornika sta bila deželna predsednica SKGZ Nives Cossutta in podpredsednik deželnega sveta Francesco Russo. Dotaknila sta se številnih perečih vprašanj tako na mednarodni kot krajevni ravni. Nives Cossutta je ugotavljala, da se je v zadnjih letih svet postavil na glavo; od Ukrajine do Bližnjega vzhoda divjajo vojne, v Gazi se krši mednarodno pravo, odnos do migrantov je v nasprotju z osnovnimi človeškimi načeli. Govornica je opozorila, da se kljub številnim težavam in nerešenim vprašanjem nekaj le premika v pravo smer. Na nedavnem italijanskem ustavnem referendumu je prišlo do izraza, da se ljudje množično odzovejo, ko so pravice ogrožene; sploh mlajše generacije vse glasneje nasprotujejo vsakim oblikam fašizma. Francesco Russo je poudaril, da danes peščica tiranov ogroža svet in da bi se morala družba odločneje izreče za mir, saj orožje ne bi smelo odločati prihodnosti narodov in držav. Ob poudarku, da italijanska ustava sloni na delu, je podpredsednik deželnega sveta opozoril, da potrebujemo več participacije. Vsak izmed nas mora udejanjati vrednote odporništva in demokracije s konkretnimi dejanji.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V imenu kulturnega društva Briški grič je navzoče nagovorila Jasna Tomsic, ki je nato večer povezovala skupaj z Matejem Pintarjem. Posebnega pozdrava so bili deležni senatorka Tatjana Rojc, števerjanski župan Marjan Drufovka, sovodenjski župan Luca Pisk, repentabrska županja Tanja Kosmina, deželni svetnik Marko Pisani in pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič. Koncert z naslovom Računajte na nas je v nadaljevanju oblikoval pihalni orkester Kras iz Doberdoba pod vodstvom Patricka Quaggiata. Z godbo so nastopili tudi Barski oktet in trije solisti, Tomaž Grassi ter Rada in Damjan Vižintin. Koncertu je sledil ples ob zvokih Rujnih muzikantov.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-101_1515830_20260502174341.jpg">
<media:title>Prvomajsko slavje v Števerjanu (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-70_1515800_20260502174338.jpg"/>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-73_1515803_20260502174338.jpg"/>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-81_1515806_20260502174339.jpg"/>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-84_1515809_20260502174339.jpg"/>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-87_1515812_20260502174339.jpg"/>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-88_1515815_20260502174340.jpg"/>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-90_1515818_20260502174340.jpg"/>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-96_1515821_20260502174340.jpg"/>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-97_1515824_20260502174341.jpg"/>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260501-bucuie-1maggio-tibaldi-98_1515827_20260502174341.jpg"/>
</item>
<item>
<title>Detonator je eksplodiral in ga poškodoval </title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/detonator-je-eksplodiral-in-ga-poskodoval-DB2175162</link>
<guid isPermaLink="false">de0d6f1f-1f51-43c9-8626-ba21eaa15460</guid>
<pubDate>Sat, 02 May 2026 14:58:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="660048" vn="Location" vid="11176">Tolmin</category>
<category id="752047" vn="Topic" vid="11150">Policija</category>
<category id="1394210" vn="Topic" vid="11150">Eksplozija</category>
<description readingtime="38">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/1908586-1908586_1515626_20260502163012.jpg"&gt;&lt;p&gt;V železni primež na delovnem pultu je namestil detonator eksplozivnega telesa. Vžigalnik je eksplodiral in 34-letniku povzročil telesne poškodbe. Do nesreče je prišlo prvega maja zjutraj v naselju Koritnica v Baški grapi (občina Tolmin). &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Klic na pomoč so policisti prejeli malo pred 9. uro: policisti Policijske postaje Tolmin in kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Nova Gorica so z zbiranjem obvestil in ogledom kraja dogodka ugotovili, da je 34-letni moški posedoval in hranil bakren detonator neznanega tipa in proizvajalca. Okoli 8.37 ga je v kletnih prostorih stanovanjskega objekta namestil v železni primež na delovnem pultu, pri čemer je na neznan način prišlo do aktivacije in posledično eksplozije vžigalnika. Moški je v eksploziji utrpel telesne poškodbe.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na kraju so poleg policistov in kriminalistov posredovali tudi gasilci PGD Grahovo ob Bači, ki so nudili pomoč reševalcem pri oskrbi poškodovanega. Po prvi oskrbi so ga z vojaškim helikopterjem prepeljali na nadaljnje zdravljenje v Univerzitetni klinični center Ljubljana. O dogodku sta bili obveščeni tudi preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča in okrožna državna tožilka v Novi Gorici. Moški je osumljen kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/1908586-1908586_1515626_20260502163012.jpg">
<media:title>Policisti preiskujejo sum kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Zadnji mesec pred Cremoninijevim vzletom</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/zadnji-mesec-pred-cremoninijevim-vzletom-DA2174500</link>
<guid isPermaLink="false">9fd4044e-9ed3-4d3e-b7bf-7527430345cd</guid>
<pubDate>Sat, 02 May 2026 07:03:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="651151" vn="Topic" vid="11150">Koncerti</category>
<category id="5570074" vn="Topic" vid="11150">Goriško letališče</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="93">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/0f93ef0f495b9413424fd317c22a996d_1515070_20260430192357.jpg"&gt;&lt;p&gt;Trideset dni. Točno toliko nas še ločuje od prvega množičnega glasbenega dogodka na novem koncertnem prizorišču letališča Duca d’Aosta. V nedeljo, 31. maja, bo na prenovljenem območju, v katerega je bilo vloženih približno 2,5 milijona evrov, »vzletel« prvi koncert. Gost bo italijanski kantavtor Cesare Cremonini, ki se bo v lokalno zgodovino zapisal kot prvi nastopajoči pevec na Rojah. Dogodek pomeni tudi »ničto točko« nove koncertne lokacije, pravi goriški odbornik za množične dogodke Luca Cagliari. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Še zadnji tehnični detajli &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po zadnjih podatkih je bilo prodanih že okoli 24.000 vstopnic, končna udeležba pa naj bi dosegla 30.000 obiskovalcev, čeprav lahko prizorišče gosti do dvesto tisoč poslušalcev. O tem je tekla beseda na seji komisije za javne prireditve, ki se je v Gorici prvič sestala v sredo. Srečanje je bilo predvsem tehnične narave, pravi Cagliari. »Na dan niso prišle nobene posebne kritičnosti. Sledili bodo še dodatni sestanki, eden sredi maja in zadnji tik pred dogodkom,« pojasnjuje naš sogovornik. Včeraj je bil na sporedu tudi ogled prizorišča, povezan s sanitarnim načrtom. Dela pa so skoraj nared. »Ostajajo le še manjši posegi in tehnični detajli,« pravi odbornik.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na območje bo vodilo pet glavnih vhodov in več kontrolnih točk. Pred odrom se bo razprostirala t. i. avenija. Prostor za občinstvo bo razdeljen na tri glavne sektorje na podlagi vstopnic. Posebno pozornost bodo namenili tudi predelom, ki omogočajo varno razpršitev množice. Za varnost bo skrbelo več kot 160 usposobljenih ljudi, ob podpori zdravstvenih ekip in jasno določenega načrta. »Pripravljen je osnutek evakuacijskega načrta, ki vključuje več preglednih točk in nadzorovan dostop v posamezne sektorje,« poudarja Cagliari. Na prizorišče obiskovalci ne bodo smeli prinesti pločevink in steklenic, pijača in hrana bosta na voljo znotraj koncertnega območja. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Potekal bo tudi v primeru dežja&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Velik izziv, morda še največji, pravi odbornik, bo tudi promet. Organizatorji so predvideli približno 10.000 parkirnih mest na širšem območju, med drugim v Sovodnjah, Štandrežu in v bližini samega letališča. Parkirišča bodo plačljiva, dostop pa bo urejen tako, da se loči tok pešcev in vozil. Poleg tega načrtujejo sistem avtobusnih prevozov proti plačilu z rezervacijo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Parkirišče na območju sovodenjske občine bodo prireditelji koncerta uredili na zasebnem zemljišču na Štradalti za konjušnico, napoveduje župan Občine Sovodnje Luca Pisk. Prometni režim bo na dan dogodka v okolici prizorišča spremenjen. Nekatere ceste bodo zaprte, dostop pa bo omejen. Sovodenjski župan pravi, da bo promet iz Doberdoba tistega dne preusmerjen v Gabrje in nato po Prvomajski ulici do Gorice. Izjema bodo le vozniki, ki bodo namenjeni v Rupo ali do mirenskega bloka. Še potekajo pogovori o uvedbi dodatnih vlakov in okrepljenih linij javnega prevoza, razlaga Cagliari.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zagonetka ostaja vreme. »Koncert bo potekal tudi v primeru dežja,« zagotavlja Cagliari in se nadeja, da bo vreme naklonjeno. Prav tako je nad dogodkom navdušen Pisk, ki meni, da bo ta le prvi izmed mnogih koncertov.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/0f93ef0f495b9413424fd317c22a996d_1515070_20260430192357.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Obletnica s koncertom in prvim srečanjem pritrkovalcev</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/obletnica-s-koncertom-in-prvim-srecanjem-pritrkovalcev-NA2174483</link>
<guid isPermaLink="false">309710c3-072f-49e3-b67b-30c8bd25dd98</guid>
<pubDate>Sat, 02 May 2026 10:15:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="22058" vn="Location" vid="11176">Števerjan</category>
<category id="365665" vn="Topic" vid="11150">Cerkev</category>
<category id="10804570" vn="Topic" vid="11150">Jubilej</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<category id="82322950" vn="Topic" vid="11150">Pritrkovalci</category>
<description readingtime="146">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-28-at-13-02_1515053_20260430191546.jpg"&gt;&lt;p&gt;Vsaka vas ima svoj glas. Glas največjega števerjanskega zvona letos odmeva že sto let, njegov bron in kembelj pa izhajata iz predhodnih števerjanskih zvonov iz 19. stoletja. Sto let praznuje 4. maja, na god sv. Florijana, tudi števerjanska cerkev, ki je bila sicer zgrajena in blagoslovljena že leta 1925, posvečena pa leto kasneje ob prisotnosti goriškega nadškofa Frančiška Borgie Sedeja. Ob posebni obletnici bo števerjanski župnijski svet v sodelovanju z domačim prosvetnim društvom F.B. Sedej priredil večdnevno praznovanje. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;V nedeljo, 3. maja, ob 11.15 bo slovesna maša, sledilo bo poimenovanje velike dvorane sosednjega župnijskega doma F.B. Sedej po msgr. Oskarju Simčiču. Zapela bosta tudi otroški in mali otroški pevski zbor F.B. Sedej. V petek, 8. maja, ob 20. uri bo na vrsti slavnostni koncert števerjanskega mešanega pevskega zbora F.B. Sedej pod vodstvom dirigenta Patricka Quaggiata. V prvem delu večera bodo prisotni lahko prisluhnili izboru sakralne glasbene literature od renesanse do današnjih dni. Vdrugem delu pa bo na vrsti krstna izvedba nove liturgične himne &lt;i&gt;Te Deum &lt;/i&gt;za mešani zbor, solista, tolkala in orgle, ki jo je za praznično priložnost sestavil ravno Quaggiato. Umetnostna zgodovinarka Alenka Di Battista pa bo predstavila umetnostnozgodovinski oris cerkve. Naslednjega dne, 9. maja, bo potekal dogodek v znamenju zvonov. V prazničnih dneh bo v zimski kapeli cerkve sv. Florijana na ogled razstava risb, ki so jih pripravili malčki iz vrtca Kekec in učenci osnovne šole Alojza Gradnika.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Ob blagoslovu cerkve prazen zvonik&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Temeljni kamen nove števerjanske cerkve je bil postavljen 10. avgusta 1924 po načrtu inženirja Adamija, ki se je zgledoval po oglejski baziliki. Ohranjen je sicer tudi nepodpisan načrt pročelja, ki ga je po vsej verjetnosti izdelal arhitekt Max Fabiani. Cerkev so si zamislili v neoromanskem stilu, s polkrožno apsido in podolgovato glavno ladjo ter dvema stranskima ladjama. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Nova števerjanska cerkev je bila nared leta 1925, takrat je bila tudi blagoslovljena, in sicer 29. novembra. Zvonik je bil takrat še prazen, na njem ni bilo zvonov. Leto kasneje, 4. maja 1926, na praznik sv. Florijana, je goriški nadškof Sedej števerjansko cerkev in glavni oltar slovesno posvetil farnemu zavetniku sv. Florijanu. Novi zvonovi so bili posvečeni 12. decembra istega leta. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Posebna vrednost števerjanske cerkve so prav njeni trije zvonovi. Pritrkovalci Lapo Farolfi, Samuele Mian in Nikolaj Skok pojasnjujejo, da je letos minilo sto let od ulitja velikega zvona.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Največji zvon, ulit leta 1926, je edini ohranjen iz prvotnega kompleta in tehta 1359 kilogramov. Njegov zven v tonu Do# skupaj s srednjim in malim zvonom, ulitima leta 1948, tvori značilen »Pater Noster« motiv (po prvih notah petega Očenaša v latinščini). Posebnost velikega zvona je tudi bron, ki delno izvira iz starejših števerjanskih zvonov iz 19. stoletja, zato njegov glas simbolno povezuje preteklost in sedanjost. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Med prvo svetovno vojno so avstro-ogrski vojaki zvonove sneli in jih odpeljali v Krmin, kjer so ostali shranjeni v tovarni žvepla ob železniški postaji. Avstrijsko vojno ministrstvo je februarja leta 1918 dovolilo prevoz zvonov spet v Števerjan, kjer so čakali na dograditev novega zvonika. Toda bili so poškodovani in treba jih je bilo preliti. Obnova iz leta 1948 je omogočila skladnost med zvoni, saj je isti livar, Giovanni Battista De Poli iz Vidma, ohranil proporce originalnega zvona.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po vsej verjetnosti so kemblji, ki še danes zvonijo, prav iz leta 1859. Večjega, ki naj bi torej zvonil največkrat skozi 163 let, je Samuele Mian obnovil leta 2022 in s tem preprečil  okvaro velikega zvona. Površino današnjega zvona krasijo reliefi svetnikov, med njimi sv. Florijana, ter latinski napisi z molitvenimi prošnjami. Kljub vojnam in izgubam so vaščani ohranili njihovo zvočno podobo, danes pa tradicijo nadaljujejo mladi pritrkovalci, ki skrbijo, da glas zvonov še naprej povezuje skupnost.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Prvo srečanje pritrkovalcev&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Pohvalno je, da mladi nadaljujejo dejavnost pritrkovanja in bodo priredili svoj dogodek,«poudarja Martina Valentincic. V soboto, 9. maja, ob stoletnici cerkve in velikega zvona bo na sporedu prvo srečanje pritrkovalcev v Števerjanu, ki ga bodo priredili mladi vaški pritrkovalci. To bo tudi priložnost za tekmovanje v pritrkovanju, na katerem bodo sodelovale poleg domače tudi skupine zvonarjev iz drugih župnij goriške nadškofije in širšega čezmejnega prostora. Prijave zbirajo na tel. 348-7325162 (Lapo Farolfi).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V soboto se bodo na Trgu Svobode pred cerkvijo sv. Florijana zbrali ob 14. uri. Takrat bosta na vrsti sprejem in vpisovanje ekip. Tekmovanje se bo začelo ob 16.30, nagrajevanje pa bo na sporedu ob 19.30. Sledila bosta večerja in druženje za prijavljene člane ekip&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt; &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-28-at-13-02_1515053_20260430191546.jpg">
<media:title>V éteverjanu bodo obeleùili sto let od posvetitve cerkve in blagoslova zvonov (P.C.)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-28-at-16-28_1515054_20260430191546.jpg">
<media:title>Pritrkovalci: Lapo Farolfi, Nikolaj Skok in Samuele Mian (OSEBNI ARHIV)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/02-whatsapp-image-2026-01-13-at-16_1515058_20260430191547.jpg">
<media:title>Cerkev ob blagoslovu leta 1925</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-30-at-19-06_1515055_20260430191547.jpg">
<media:title>Cerkev pred prvo svetovno vojno </media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Med sečnjo se je smrtno ponesrečil</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/med-secnjo-se-je-smrtno-ponesrecil-LA2174085</link>
<guid isPermaLink="false">880096a7-431e-43fa-b6d8-92144dcf0c84</guid>
<pubDate>Thu, 30 Apr 2026 13:22:58 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22232" vn="Location" vid="11176">Lokve</category>
<category id="1461584" vn="Topic" vid="11150">Smrt</category>
<category id="66770982" vn="Topic" vid="11150">Delovne nesreče</category>
<description readingtime="40">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/2290638-2290638_1514614_20260430152305.jpg"&gt;&lt;p&gt;V gozdu pri naselju Lokve je prišlo danes do tragedije: med sečnjo se je smrtno ponesrečil 29-letnik. Na istem območju sta sečnjo izvajala še dva delavca. Po prvih podatkih je na moškega padel del debla drugega, suhega drevesa, ki je bilo zataknjeno v krošnji drevesa, ki ga je podiral. Takoj po nezgodi so 29-letnega delavca na kraju oživljali prvi posredovalec, policisti Policijske postaje Nova Gorica in kasneje novogoriški reševalci, vendar mu žal ni bilo več pomoči.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zaradi hudih telesnih poškodb je 29-letnik, ki je kot pogodbeni izvajalec opravljal dela za samostojnega podjetnika z območja Nove Gorice, umrl na kraju nesreče. Na kraju so poleg policistov Policijske postaje Nova Gorica in novogoriških kriminalistov posredovali tudi reševalci NMP ZD Nova Gorica ter gasilci. Zdravnik je na kraju potrdil smrt in odredil sanitarno obdukcijo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani z namenom ugotovitve natančnega vzroka smrti.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;O tragični nesreči sta bili obveščeni tudi preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Novi Gorici in okrožna državna tožilka. Na kraju delovne nesreče je bil prisoten tudi predstavnik delovne inšpekcijske službe. Zaradi tragičnega dogodka je Krajevna skupnost Trnovo odpovedala glavnino današnjih dogodkov. Kot so zapisali na facebooku, bo danes samo dvig mlaja.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/2290638-2290638_1514614_20260430152305.jpg">
<media:title>Kljub ptakojšnjemu posredovanju novogoriških reševalcev 29-letniku ni bilo pomoči</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Najdražja mesta na plaži že rezervirana</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/najdrazja-mesta-na-plazi-ze-rezervirana-YD2173616</link>
<guid isPermaLink="false">bbbcb162-6cdd-45cf-8a7d-90b40e0790ea</guid>
<pubDate>Thu, 30 Apr 2026 10:08:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21394" vn="Topic" vid="11150">Turizem</category>
<category id="21642" vn="Author" vid="11120">Danjel Radetič</category>
<category id="22032" vn="Location" vid="11176">Gradež</category>
<description readingtime="86">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/29-07d-2024-spiaggia-git-grado-010_1513822_20260429175411.jpg"&gt;&lt;p&gt;Najdražja mesta na gradeški plaži so v glavnem že rezervirana, čeprav se bo nova poletna sezona uradno začela komaj jutri, 1. maja. Ljubitelji morja sicer že nekaj časa na spletni strani gradeškega turističnega podjetja GITlahko rezervirajo senčnike in ležalnike, katerih cena se spremeni glede na oddaljenost od mestnega središča. &lt;/p&gt;&lt;p&gt; Najdražje je kopališče Settimo cielo, katerega vhod se nahaja ob koncu osrednje gradeške promenade. Za šotor oz. senčnik, tri vstopnice in tri ležalnike je na dan treba odšteti 71 evrov od ponedeljka do četrtka, 84 evrov (ki jim je treba dodati še 4,99 evrov stroškov storitve) pa od petka do nedelje. Šotor lahko rezerviramo tudi za celo poletno sezono, kar nas bo stalo 5124 evrov. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Četrta vrsta je cenejša&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kdor se v kopališču Settimo cielo zadovolji s senčnikom v vrstah od četrte do zadnje, bo plačal od 47,50 do 57 evrov na dan. Cene so v tem predelu plaže najvišje, ne glede na to pa so bile včeraj mesta večinoma že oddana za praktično celo poletje. Nekaj prostih senčnikov je bilo junija, na vrhuncu sezone julija in avgusta je v bistvu že vse zasedeno. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Od 15,50 do 17,50 evra&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Osrednja gradeška plaža, ki jo upravlja podjetje GIT, je dolga 1,6 kilometra. Čim se oddaljimo od mestnega središča, so cene dostopnejše. Senčnik z dvema ležalnikoma na predelu Smart Beach stane od 15,50 do 17,50 evra na dan;tudi v tem primeru se lahko odločimo za najem za celo sezono, za kar bomo odšteli 1311,50 evra. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Cene so se sicer glede na lansko leto malenkost povišale. Podražitev na plaži Settimo cielo je 4,1-odstotna, na plaži Smart Beach pa 3,1-odstotna. Ob nekoliko višjih cenah bodo obiskovalce pričakale še nekatere novosti. Prenovili bodo območji Lido di Fido in Baby Beach, uredili bodo nove športne površine, poskrbljeno bo za več animacije in dogodkov. Zgradili bodo dva kioska v vodnem parku in posodobili opremo na območjih Antiche Terme in Lido di Fido, kjer bo na voljo 1.500 novih senčnikov in 3.000 ležalnikov. Uvedena bo tudi možnost izposoje prenosnih baterij za polnjenje mobilnih naprav v štirih lokalih in pri glavnem vhodu na plažo. Novosti so sicer vključene med naložbe, s katerimi si podjetje GIT prizadeva, da bi bila gradeška plaža še naprej priljubljena med obiskovalci. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Skupaj z Deželo Furlanijo - Julijsko krajino so pripravili plan investicij vse do leta 2041, to se pravi za petnajstletno obdobje koncesije, ki jo je gradeška občina ravno letos podelila podjetju GITza upravljanje plaže. Skupno bodo izvedli za osemnajst milijonov evrov naložb; dvanajst milijonov bo deželnih prispevkov, medtem ko bo podjetje GIT prispevalo še šest milijonov evrov. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/29-07d-2024-spiaggia-git-grado-010_1513822_20260429175411.jpg">
<media:title>Gradeška plaža (BONAVENTURA/TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Večer v znamenju petja, plesa in vrednot odporništva </title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/vecer-v-znamenju-petja-plesa-in-vrednot-odpornistva-LD2173638</link>
<guid isPermaLink="false">17f1a784-f0e5-4854-be20-ef83ae6026f2</guid>
<pubDate>Thu, 30 Apr 2026 07:00:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21728" vn="Author" vid="11120">Vili Prinčič</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="651151" vn="Topic" vid="11150">Koncerti</category>
<description readingtime="90">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260427-gorizia-kultdomsvobodnicvet_1513830_20260429175935.jpg"&gt;&lt;p&gt;Mir se začne v nas samih. Taka in druge misli so spremljale koncert, ki sta ga pred nabito polno dvorano Kulturnega doma v Gorici pripravili kulturni društvi Sovodnje in Danica z Vrha v tesnem sodelovanju z SKGZ, ZSKD, Kulturnim domom in zadrugo Maja. Šlo je za glasbeni večer, ki sta ga društvi poimenovali &lt;i&gt;Pogum v srcu, cvet v roki - Svobodni cvet&lt;/i&gt;, v pesmi in besedi pa je bil prepojen s sporočilnostjo o vrednotah odporništva, ki temeljijo na tovarištvu, sožitju in solidarnosti. Uvodoma je prisotne pozdravil pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško, Marino Marsič, ki je poudaril, da večer ni le obeležitev zgodovinskih datumov; to sta 25. april 1945, v Italiji praznik osvoboditve, v Sloveniji pa 27. april 1941, ko je nastala Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Naglasil je, da smo na pomembnem večeru zbrali predvsem zato, da skupaj potrdimo vrednote, ki nas povezujejo: mir, sožitje, solidarnost in enakopravnost. Te vrednote se nam včasih zdijo samoumevne, je pristavil Marsič in dodal, da je dovolj, da se ozremo okoli sebe in hitro ugotovimo, da temu ni tako. Mir je krhek. Svoboda ni dana enkrat za vselej.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Preplet plesa in petja&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po govoru so prizorišče zavzele pevke, glasbeniki in plesalke ter plesalci društva Movartex in samostojna plesalka Nina Bensa. Povedati gre, da so zbor z več kot tridesetimi nastopajočimi sestavljale izključno pevke, ki zborovsko petje gojijo v vokalni skupini Danica z Vrha, v vokalni skupini Konfluens v Sovodnjah in v dekliški pevski skupini Biseri z Vrha. Zbor je vodila dirigentka Jana Drassich. Niz partizanskih pesmi in pesmi odpora sta iz dvorane in kot glas iz ozadja z raznimi mislimi in teksti povezovala Katerina Citter in Robert Cotič. Vse je delovalo prijetno, usklajeno in na res zavidljivi kakovostni ravni. Poleg zbora so se izkazale tudi solo pevke Martina Feri, Neja Volčič in Giulia Sartori, ki so se spopadle s kar zahtevnimi skladbami iz slovenske in tujih zakladnic pevskih izrazov protesta in odpora. Na besedilo Iga Grudna je lepo izzvenela pesem &lt;i&gt;Sinku&lt;/i&gt;, pa Kajuhova &lt;i&gt;Mati padlega partizana&lt;/i&gt; in &lt;i&gt;Šivala je deklica zvezdo&lt;/i&gt; Radovana Gobca, nato &lt;i&gt;Dear Mr. President&lt;/i&gt;, pa &lt;i&gt;La guerra di Piero &lt;/i&gt;Fabrizia De Andreja, Lennonova &lt;i&gt;Imagine &lt;/i&gt;in uspešnica Boba Dylana &lt;i&gt;Blowin’ in the wind&lt;/i&gt;. Spremljevalni ansambel so sestavljali Tomaž Grassi na harmoniki, Ivo Tull na kitari, Alen Peric na bas kitari ter Saša Peric na trobenti in tolkalih.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zbor pa je v zaključku zapel še &lt;i&gt;Bilečanko&lt;/i&gt;, nepozabno &lt;i&gt;Bella ciao&lt;/i&gt; in seveda &lt;i&gt;Vstala Primorska&lt;/i&gt;, ki jo je stoječe zapela vsa dvorana. Zamisel za pomenljivi večer je prispevala dirigentka Jana Drassich, režijo pa je podpisala Viljena Devetak. Na programu večera smo tudi prebrali: »Naj si nasprotja podajo cvet in skupaj ustvarijo harmonijo.«&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260427-gorizia-kultdomsvobodnicvet_1513830_20260429175935.jpg">
<media:title>Ženski skupni zbor pod vodstvom Jane Drassich (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260427-gorizia-kultdomsvobodnicvet_1513844_20260429175935.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260427-gorizia-kultdomsvobodnicvet_1513845_20260429175935.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260427-gorizia-kultdomsvobodnicvet_1513846_20260429175936.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260427-gorizia-kultdomsvobodnicvet_1513847_20260429175936.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260427-gorizia-kultdomsvobodnicvet_1513858_20260429175936.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260427-gorizia-kultdomsvobodnicvet_1513848_20260429175936.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Brezmejna kavarna čaka novega ponudnika</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/brezmejna-kavarna-caka-novega-ponudnika-XD2173572</link>
<guid isPermaLink="false">5577c477-a278-4b28-9433-aa05ee914431</guid>
<pubDate>Thu, 30 Apr 2026 04:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21079" vn="Author" vid="11120">Aleksija Ambrosi</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="45310712" vn="Topic" vid="11150">Kavarne</category>
<description readingtime="83">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260429-ngorica-epickavarnachiuso-tibaldi-146_1513783_20260429173054.jpg"&gt;&lt;p&gt;Kavarna EPIC, ena od lokacij brezmejnega druženja v okviru projekta GO! 2025, je že dobra dva tedna zaprta oziroma obratuje samo ob prireditvah. Kot so pojasnili iz Javnega zavoda GO! 2025, so se za ta korak odločili zaradi pomanjkanja zunanjega osebja, saj v letošnjem letu za tovrstno dejavnost nimajo več zagotovljenih sredstev.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Prošnjo naslovili na MONG&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Kavarna v stavbi EPIC je od 13. aprila 2026 odprta le za kulturne dogodke, saj je zavod GO! 2025 zaradi pomanjkanja zunanjega osebja 2. aprila na Mestno občino Nova Gorica naslovil prošnjo za oddajo Kavarne v najem gostinskim podnajemnikom,« so na naše vprašanje odgovorili iz zavoda.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot so pojasnili, so v letu Evropske prestolnice kulture »kavarno vzpostavili začasno kot podporno dejavnost kulturnim dogodkom, z dobrim namenom, da bi stavba takoj s poletjem zaživela in da v letu naziva ne bi izgubljali dragocenega časa z iskanjem podnajemnika«. Tudi drugi javni zavodi na področju kulture, so še izpostavili, oddajajo kavarne zunanjim sodelavcem, ki se profesionalno ukvarjajo z gostinstvom. Zato bi se tudi sami veselili novega ponudnika gostinske dejavnosti v EPICentru, so zapisali. »Ker v letu 2026 za tovrstno kadrovsko podporo nimamo več zagotovljenih sredstev, smo bili primorani kavarno s 13. aprilom zapreti in poiskati rešitev v obliki oddaje prostora v najem, ki bo omogočila nadaljnje oživljanje prostora,« so zaključili.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kavarna, ki je bila zasnovana kot podaljšek konferenčne dvorane, galerije EPIC in stalne razstave Mesto na meji, je zaživela 28. avgusta lani, ko so uradno odprli tudi bližnji objekt Super 8. Od takrat je prebivalcem obeh mest in turistom ponujala nov prostor srečevanja ter veljala za eno od točk, na katerih je temeljila oživitev nekoč degradiranega območja med Novo Gorico in Gorico.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zdaj je torej na potezi Mestna občina Nova Gorica, ki je v prejšnjih letih v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in Ministrstvom za infrastrukturo pristopila k celoviti revitalizaciji območja novogoriške železniške postaje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Projekt je obsegal posodobitev železniške infrastrukture ter obsežno prenovo stavb, namenjenih javnim, kulturnim in medkulturnim vsebinam na stičišču Nove Gorice in Gorice. Med osrednjimi pridobitvami je bil prav EPICenter, ki so ga uredili v starem železniškem skladišču.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V sklopu prenove objekta so uredili nadstrešek s teraso, večnamensko dvorano, galerijo, prostor za razstavo Mesto na meji ter prostor s kavarno in informacijsko točko EPK. Po podatkih, objavljenih na spletni strani Mestne občine Nova Gorica, je skupna vrednost celotne investicije znašala 6.378.685,41 evra. Od tega je Evropska unija prispevala 2.513.461,91 evra oziroma 39,4 odstotka, država prav toliko, prispevek novogoriške mestne občine pa je znašal 1.351.761,59 evra oziroma 21,2 odstotka.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260429-ngorica-epickavarnachiuso-tibaldi-146_1513783_20260429173054.jpg">
<media:title>Kavarna EPIC je od 13. aprila odprta le ob prireditvah (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Gradežan je strankam drogo puščal kar v vrečki</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/gradezan-je-strankam-drogo-puscal-kar-v-vrecki-BD2173416</link>
<guid isPermaLink="false">4505383b-1997-494a-bd09-8e4d97e5a4f0</guid>
<pubDate>Wed, 29 Apr 2026 12:39:33 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21079" vn="Author" vid="11120">Aleksija Ambrosi</category>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="22032" vn="Location" vid="11176">Gradež</category>
<description readingtime="104">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-karabinjerji_1513594_20260429144937.jpg"&gt;&lt;p&gt;Dobro je vedel, kaj dela in kaj tvega. Drogo je prodajal previdno in po utečenem sistemu, s katerim je skušal zmanjšati možnost, da bi ga zalotili pri dejanju. Ko je izvedel za kontrole, se je začel zanimati tudi za obnovitev potnega lista in možnost odhoda v Južno Ameriko. Beg mu ni uspel: 10. decembra lani so ga karabinjerji preiskovalnega oddelka pokrajinskega poveljstva v Gorici aretirali na podlagi odredbe goriškega sodišča.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Moški - 35-letnik z bivališčem v Gradežu - je končal v priporu, odgovarjati pa bo moral za kar dvanajst kaznivih dejanj. Med najhujšimi očitki je smrt kot posledica drugega kaznivega dejanja. Preiskava, ki jo je nadziralo goriško tožilstvo, se je začela po tragičnem dogodku iz junija 2024, ko so v stanovanju v Gradežu našli truplo 43-letnika. Obdukcija je pokazala, da je moški umrl zaradi možganskega in pljučnega edema po vbrizganju heroina, ob tem je zaužil tudi kokain in alkohol. Karabinjerji so takoj začeli preverjati, kdo je žrtev oskrboval z mamili. Pregledali so elektronske naprave 43-letnika, zlasti dopisovanje po WhatsAppu. Iz sporočil so razbrali ustaljene stike, dogovarjanje o nakupih in šifriran jezik, ki jih je pripeljal do 35-letnika.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V začetku leta 2025 je preiskava dobila širše razsežnosti. Karabinjerji so uporabili prisluhe, računalniške programe, opazovanja v civilu, sledenja in GPS-naprave na vozilih. Tako so dokumentirali dobro organizirano preprodajo. V pogovorih so osumljenec in kupci uporabljali posebne izraze: »nuvole« (oblaki) oziroma »nuv« naj bi pomenili metadon, druge snovi pa naj bi označevali z začetnicami ali kraticami.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Vrečka na vratih&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Osumljenec je drogo prodajal kar od doma. Na vrtna vrata je obesil plastično vrečko, ki je delovala kot nekakšno nezakonito prodajno okence. Kupec je prišel do ograje, segel v vrečko in vzel naročeno drogo. Karabinjerji so zabeležili več takih obiskov in dokazali, da se prodaja ni ustavila niti po smrti 43-letnika.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Oskrba z mamili je potekala na železniških postajah, tudi zunaj dežele, prek oseb, ki so jo prevažale v avtomobilih, ter paketov, ki so jih dostavljali nič hudega sluteči kurirji. Nekatere pošiljke so bile vakuumsko zapakirane in poslane iz drugih dežel. Osumljenec naj bi prek Telegrama naročal tudi hašiš in marihuano.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Imel je več pomagačev. Med njimi sta bila 35-letni znanec, ki naj bi za manjše plačilo hodil po drogo, ter osumljenčevo dekle. To so karabinjerji v enem primeru zalotili med vožnjo z vlakom, ko je v ustih skrivala odmerke heroina. Drogo so našli tudi pod avtomobili in v prestavnih ročicah.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po oceni preiskovalcev je osumljenec dobro poznal tveganja. Zato naj bi praviloma kupoval manjše količine, pogosto do pet gramov, a skoraj vsak dan. Če je prejel večje odmerke, je naročil, naj jih takoj razdelijo na manjše dele. Karabinjerji so med preiskavo zasegli heroin, hašiš, metadon, MDMA in GHB  (t. i. drogo za posilstvo), poleg tega pa še tehtnice, pripomočke za vakuumsko pakiranje in gotovino.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Preiskovalni sodnik je pripor odredil zaradi hudih indicev, nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj in begosumnosti. Moški naj ne bi imel zakonite zaposlitve in naj bi se preživljal s preprodajo droge. Po aretaciji so karabinjerji v začetku letošnjega leta ovadili še pet oseb, ki naj bi bile v različni meri vpletene v obravnavane dogodke. Aleksija Ambrosi&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-karabinjerji_1513594_20260429144937.jpg">
<media:title>Karabinjerji so aretirali 35-letnega razpečevalca in ovadili pet oseb (KARABINJERJI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Odkrivanje goriškega prostora preko doživetij</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/odkrivanje-goriskega-prostora-preko-dozivetij-LC2172951</link>
<guid isPermaLink="false">82fa6941-46ab-4ba4-9e19-78d1e5f83b80</guid>
<pubDate>Wed, 29 Apr 2026 08:28:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="361367" vn="Topic" vid="11150">Zgodovina</category>
<description readingtime="120">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/crocevie-repertorio11_1513141_20260428182428.jpg"&gt;&lt;p&gt;Po lanski izvedbi, ki je bila zaradi Evropske prestolnice kulture še posebno bogata, se vrača niz &lt;i&gt;Crocevie d’Europa &lt;/i&gt;(Križišča Evrope), ki ga prireja Občina Gorica – Služba za kulturo, prireditve in turizem ob podpori Dežele Furlanije - Julijske krajine. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Gre za niz dogodkov in vodenih ogledov, ki udeležencem omogočajo, da krajevno zgodovino spoznajo na terenu preko neposrednih doživetij in izkušenj, ki jim nato ostanejo še dolgo v spominu,« je poudaril goriški župan Rodolfo Ziberna na včerajšnji predstavitvi četrte izvedbe niza, na kateri so bili prisotni tudi pristojni občinski odbornik Luca Cagliari, občinski funkcionar Luca Villotta in Rossana Puntin, občinska uslužbenka, ki od vsega začetka sledi projektu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Štirideset dogodkov&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Med majem in decembrom 2026 se bo zvrstilo štirideset dogodkov, razdeljenih v tri tematska področja, ki bodo domačinom in turistom omogočili odkrivanje Gorice in goriškega čezmejnega prostora peš, s kolesom, z doživljajskimi izkušnjami v naravi in vodenimi izleti. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prvi dogodek z naslovom &lt;i&gt;Judovska Gorica&lt;/i&gt; bo v nedeljo, 3. maja. Posvečen bo spoznavanju zgodovine goriške judovske skupnosti in njeni vlogi pri kulturnem, družbenem in gospodarskem razvoju mesta. Udeleženci se bodo sprehodili po Travniku, mimo nekdanje hiše družine Michelstaedter, po Ulici Arcivescovado do nekdanjega geta in sinagoge v ulici Ascoli.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tri tematska področja &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Program za leto 2026 se razvija okoli treh tematskih sklopov: kulturni projekti, vodeni ogledi in obiski podjetij. Posebno pozornost bodo namenili odkrivanju zgodb o meji, skupnostih in družbenih spremembah;poleg tega se bodo posvetili raziskovanju kulturne krajine, parkov, krajev spomina in naravnih znamenitosti, ob tem pa tudi krajevnemu gospodarstvu, lokalnim odličnostim in proizvodnim verigam, ki goriški prostor predstavljajo s sodobnega vidika. V programu dogodkov posebno izstopa »gozdno kopanje« v pevmskem parku (v nedeljo, 17. maja, in v nedeljo, 22. novembra). Zanimiv bo tudi sprehod med Italijo in Slovenijo (23. maja) od mejnega prehoda na Rafutu do parka Laščakove vile in samostana na Kostanjevici.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V nedeljo, 24. maja, (ponovitev bo 11. oktobra), bo naravoslovni muzej Alvise Comel ponudil vpogled v naravno dediščino Goriške in Brd. Tudi letos se bodo odpravili v park miru na Sabotinu (v soboto, 16. maja), medtem ko bodo v soboto, 6. junija, obiskali čebelarstvo Parco dei Principi v Podgori, kjer bo ogledu sledila degustacijo meda. V nedeljo, 7. junija, in v soboto, 17. oktobra, bo čas za odkrivanje Parka Basaglia, pri čemer bodo osvetlili lik psihiatra Franca Basaglie, ki je ravno v Gorici začel svojo revolucijo na področju zdravljenja duševnih bolezni. V nedeljo, 14. junija, bodo odkrivali Trg Evrope / Transalpina, v nedeljo, 21. junija, se bodo povzpeli na Kalvarijo. V nedeljo, 28. junija, in nato še v nedeljo, 5. julija, se bodo podali na odkrivanje Stražc. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Iz Gradeža na Goriško&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pomemben del programa bo namenjen turistom. Tudi letos se vračajo avtobusni izleti »Hop on Hop off« iz Gradeža v Gorico in Novo Gorico (vsak četrtek od 2. julija do 3. septembra).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Jesenski program se bo začel v nedeljo, 6. septembra, ko bodo obiskali Oslavje, kjer si bodo ogledali vinograde in ostaline iz časa prve svetovne vojne. V nedeljo, 13. septembra, bodo izpeljali literarno-kolesarski izlet, ki bo Gorico povezal z Gradiščem. V soboto, 3. oktobra, in soboto, 10. oktobra, bo kulturni treking, v nedeljo, 25. oktobra, se bodo podali na goriški Kras. Novembra bosta dva vodena ogleda posvečena odkrivanju zgodovine Gorice, v petek, 27. novembra, in v petek, 4. decembra, bodo obiskali tovarno Pipistrel na goriškem letališču. V soboto, 5. decembra, bo na sporedu obisk Ločnika, ki bo ponudil drugačen vpogled na goriški prostor skozi preplet zgodovine, literature in lokalne identitete.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Vse dejavnosti so brezplačne, obvezna je predhodna prijava po elektronski pošti crocevie.europa@gmail.com ali prek WhatsAppa (tel. 335-7707746) od ponedeljka do petka med 9. in 11. uro.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/crocevie-repertorio11_1513141_20260428182428.jpg">
<media:title>Pri enem izmed lanskih vodenih ogledov je sodeloval tržaški zgodovinar Štefan Čok (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Še naprej podpirajo študijske programe v mestu</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/se-naprej-podpirajo-studijske-programe-v-mestu-JC2172931</link>
<guid isPermaLink="false">890ab4fd-f289-4be6-9cf6-7d6cc0ebb6d5</guid>
<pubDate>Wed, 29 Apr 2026 06:28:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21412" vn="Topic" vid="11150">Univerza</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="63">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/50a035d5fb11948ba41cd39ddc85ea5c_1513104_20260428182149.jpg"&gt;&lt;p&gt;»Soglasna potrditev poročila kaže, da imamo jasno skupno usmeritev: razvijati konkretne, povezovalne pobude in vanje aktivno vključevati lokalno okolje. Skupaj s pristojnimi institucijami želimo dolgoročno okrepiti univerzitetno središče ter Gorico utrditi kot prepoznavno, kakovostno in strateško pomembno univerzitetno mesto.« Tako pravi predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Sergio Orzan. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Člani konzorcija so pred nekaj dnevi odobrili računski izkaz za leto 2025. Presežek potrjuje finančno trdnost ustanove. »Ob tem pa dokazuje tudi okrepljeno zavezanost podpori izobraževalni dejavnosti in storitev za študente, vse v okviru statutarnega poslanstva,« pišejo iz konzorcija. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kljub porastu stroškov upravljanja univerzitetnih storitev, tudi zaradi občutne širitve prostorov za študijsko in konferenčno dejavnost, je konzorcij uspel povečati sredstva za podporo študijskim programom v mestu. Med pomembnejšimi ukrepi izstopa 80.000 evrov, ki so jih namenili pokrivanju in dopolnitvi stroškov profesorskega kadra, in dodatnih 18.000 evrov za organizacijo konferenc, projektnih aktivnosti, seminarjev in strokovno usmerjenih delavnic. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;V sodelovanju z različnimi lokalnimi partnerji je konzorcij potrdil tudi 10.000 evrov letne podpore laboratoriju za načrtovanje GO/NGO RRR Lab, ki je že uspešno umeščen v okvir projekta GO! 2025 in pod okriljem Občine Gorica spodbuja raziskave na področju čezmejne urbane prenove.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Posebna pozornost ostaja namenjena tudi približno 1.800 študentom, ki študirajo v Gorici. Sklad za štipendije se je v zadnjem letu povečal na 32.000 evrov, pri čemer posamezna štipendija znaša 2.000 evrov. Poleg tega so vzpostavljeni dogovori z banko Cassa Rurale FVG za nove nagrade za odličnost magistrskih diplomantov ter s podjetjem za javna stanovanja ATER in študijsko smerjo arhitekture, ki vključujejo razpis za projekte urbane prenove v Gorici in Tržiču. Pomembna je tudi investicija v višini več kot 17.000 evrov za izboljšanje avtobusnih povezav med železniško postajo in univerzitetnimi lokacijami v sodelovanju z Občino Gorica in podjetjem APT.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Predsednik Sergio Orzan opozarja tudi na manjše, a dragocene prispevke, ki jih konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola namenja študentskim združenjem. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/50a035d5fb11948ba41cd39ddc85ea5c_1513104_20260428182149.jpg">
<media:title>Študentke v Gorici (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Grofija in pohod poživila mesti</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/grofija-in-pohod-pozivila-mesti-JC2172139</link>
<guid isPermaLink="false">dcb3901d-e636-4aee-8ff2-d38e45788f9c</guid>
<pubDate>Tue, 28 Apr 2026 04:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21312" vn="Topic" vid="11150">Prosti čas</category>
<category id="21642" vn="Author" vid="11120">Danjel Radetič</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="55828178" vn="Topic" vid="11150">Pohodi</category>
<description readingtime="90">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-marciaamicizia-tibal_1512207_20260427181407.jpg"&gt;&lt;p&gt;Prireditev Grofija in Pohod prijateljstva sta v nedeljo poživila Gorico in Novo Gorico. Pohodniki so se zbrali na Trgu Evrope / Transalpina, kjer so lahko izbirali med dvema trasama, dolgima šest oz. dvanajst kilometrov. Obe sta bili speljani tudi po prenovljenem parku v dolini Korna v Gorici in po parku vile Rafut v Rožni dolini, kjer jih je med vzponom spremljala glasba violinistke Amande Vidič. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Skupno se je pohoda, ki je potekal ob 50. obletnici prve izvedbe leta 1976, udeležilo okrog 1700 ljubiteljev hoje in aktivnega preživljanja prostega časa. Med udeleženci so bili tako Goričani kot Novogoričani, Italijani in Slovenci. Na startu so za veselo vzdušje poskrbeli člani skupine Sbandieratori di Spilimbergo z zastavami in bobni,  GONG Orchestra in mažoretke iz novogoriškega društva Twirling. Ob zaključku je bila pohodnikom na voljo »paštašuta«. Prireditev sta organizirala Zavod za šport Nova Gorica in društvo Marciatori Gorizia v sodelovanju z Zavodom GO! 2025, pred začetkom pohoda sta navzoče nagovorila goriški župan Rodolfo Ziberna, ki se je po začetku pohoda odpravil na odprtje prireditve Contea, in novogoriški župan Samo Turel, ki se je tudi sam podal na traso. Med skupinami so po številčnosti četrto mesto osvojili SPDG Kekci, ki jih je bilo 28.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sočasno s pohodom je na sosednjem igrišču Gogi&amp;amp;Gigi potekal turnir Be-Line, medtem ko so pred EPICentrom predali namenu novo kolesarnico »bicikletka», ki sta jo s sredstvi iz Sklad za male projekte GO! 2025 realizirala Center zelenih tehnologij in Občina Gorica.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Med vikendom je v Gorici potekala tudi prireditev Contea (Grofija), s katero se tudi letos spomnili prve pisne omembe Gorice v 28. aprila 1001. Dogajanje v znamenju srednjega veka je zaobjelo razne kraje po mestu. Na gradu je bila v soboto predstava o Leonardu Da Vinciju, ki jo je oblikoval Massimiliano Finazzer Flory. V nedeljo so v Ljudskem vrtu postavili pravo srednjeveško naselje, 90 članov raznih društev v srednjeveških kostumih je prikazalo, kakšno je bilo življenje za časa vitezov. Grajsko naselje so poživili Langobardi iz društva Invicti Lupi iz Romansa, po mestu je potekalo tudi nekaj vodenih ogledov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Danes ob 11.30 bodo v goriški mestni hiši odprli razstavo likovnih del Italica Brassa (1870-1943). Ob 18. uri bo v palači De Grazia predstava o Antoniu Bonneju, ki si jo je zamislili Marilisa Bombi. Igralka Lucia Calandra bo v vlogi Petronille Contin, žene prvega goriškega župana, spregovorila o prvih povojnih letih in vzponu fašizma. Jutri ob 16.30 bo v dvorani Dore Bassi srečanje na temo numizmatike za časa goriške grofije; ob 17.30 bodo predvajali video Urban Tabs, ki sta ga ustvarila Roberto Marega in Pierluigi Bumbaca, besedilo je prispeval Bruno Pascoli. Ob 18. uri bo Andrea Spanghero predaval o goriškem gradu od leta 1934 do leta 1938.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-marciaamicizia-tibal_1512207_20260427181407.jpg">
<media:title>Pohod prijateljstva (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-longobardicontea-tib_1512210_20260427181407.jpg">
<media:title>Langobardi na gradu (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-longobardicontea-tib_1512213_20260427181407.jpg">
<media:title>Langobardi na gradu (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-longobardicontea-tib_1512216_20260427181408.jpg">
<media:title>Langobardi na gradu (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-marciaamicizia-tibal_1512219_20260427181408.jpg">
<media:title>Pohod prijateljstva (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-inaugurazionecontea_1512222_20260427181408.jpg">
<media:title>Skok v srednji vek (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-inaugurazionecontea_1512225_20260427181409.jpg">
<media:title>Skok v srednji vek (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-inaugurazionecontea_1512228_20260427181409.jpg">
<media:title>Skok v srednji vek (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-marciaamicizia-tibal_1512231_20260427181409.jpg">
<media:title>Pohod prijateljstva (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-marciaamicizia-tibal_1512234_20260427181410.jpg">
<media:title>Pohod prijateljstva (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-marciaamicizia-tibal_1512237_20260427181410.jpg">
<media:title>Pohod prijateljstva (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260426-gorizia-marciaamicizia-tibal_1512240_20260427181410.jpg">
<media:title>Pohod prijateljstva (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Novo krožišče pred koncem leta 2028</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/novo-krozisce-pred-koncem-leta-2028-EC2172107</link>
<guid isPermaLink="false">909701c9-39ca-48e2-8746-96ed65d92027</guid>
<pubDate>Tue, 28 Apr 2026 06:44:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21642" vn="Author" vid="11120">Danjel Radetič</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="47717379" vn="Topic" vid="11150">Infrastrukturna dela</category>
<description readingtime="109">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260427-gorizia-incrociorotatoriasr5_1512190_20260427180758.jpg"&gt;&lt;p&gt;Podjetje FVG Strade bo s prispevkom Dežele Furlanije - Julijske krajine, vrednim en milijon evrov, zgradilo novo križišče med deželno cesto št. 56 ter ulicama Stesa in Camposanto na stičišču občin Moš in Gorica. »Predvidoma se bodo dela zaključila do konca leta 2028,« je arhitekt Luca Vittori povedal med včerajšnjo predstavitvijo načrta, ki je potekala v dvorani Dore Bassi v Gorici. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Uvodoma je spregovoril predsednik podjetja FVG Strade Simone Bortolotti, ki je poudaril, da se vsakič z veseljem lotevajo gradnje novih krožišč, saj le-ta prispevajo k znižanju hitrosti vozil in k večji varnosti. V nadaljevanju je arhitekt Vittori pojasnil, da je previsoka hitrost problem tudi na državni cesti št. 56, še posebej v smeri iz Gorice proti Mošu. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Predvidena rešitev za težave s previsoko hitrostjo na križišču med Gorico in Mošem, kjer se štiri ceste stikajo skoraj pravokotno, je izgradnja enopasovnega krožišča. Namen posega je jasen: umiriti promet, zmanjšati tveganje za prometne nesreče in izboljšati varnost pešcev. S tehničnega vidika projekt vključuje tudi ureditev pločnikov tam, kjer so potrebni, novo javno razsvetljavo in sistem za odvodnjavanje meteornih voda. Posebna pozornost bo namenjena umeščanju posega v prostor, z omejenim vplivom na okolje in zasebne lastnine, čeprav bodo potrebne tudi nekatere razlastitve,« je pojasnil Vittori in opozoril, da skupna vrednost projekta znaša približno en milijon evrov, kar pokriva tako projektiranje kot izvedbo del. Trenutno je projekt v fazi idejne oziroma tehnično-ekonomske zasnove, pri čemer so nadaljnje projektne naloge že dodeljene.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za pospešitev postopkov bodo izpeljali storitveno konferenco. Časovnica predvideva zaključek upravnih postopkov do konca leta 2026, javni razpis za izbiro izvajalca v letu 2027 in oddajo del do poletja istega leta. Zaključek gradnje je predviden do konca leta 2028.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Dvojno zadovoljstvo&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zadovoljstvo nad izgradnjo novega krožišča sta včeraj izrazila županja iz Moša Emanuela Russian in goriški župan Rodolfo Ziberna, ki sta se zahvalila deželni odbornici za infrastrukture Cristini Amirante za izkazano pozornost. Ziberna je tudi opozoril, da v zadnjih časih mnogi avtomobilisti premočno pritiskajo na plin in da so krožišča v marsikaterem primeru potrebna ravno za umiritev prometa. Cristina Amirante je pojasnila, da je izgradnja obvoznice 56 Bis izboljšala kakovost bivanja v Ločniku in Mošu, vendar je zaradi sočasne prepovedi vožnje po urbanih središčih za tovornjake privedla do povečanja hitrosti osebnih vozil. Odbornica je tudi razložila, da Dežela ravnokar pripravlja skupne smernice z lokalnimi skupnostmi in upravljavci cest za izboljšanje varnosti na urbanih odsekih, pri čemer se predvidevajo tudi alternativni ukrepi, kot so otoki za pešce, dodatna signalizacija in uporaba različnih asfaltnih zmesi. Projekt na deželni cesti 56 predstavlja enega izmed prvih korakov v tej smeri, z namenom združiti varnost, funkcionalnost in spoštovanje prostora.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Novo krožišče bo veliko varnejše od današnjega križišča, hkrati bo prispevalo tudi k večji pretočnosti prometa,« je še poudarila Cristina Amirante. Novo krožišče bo v premeru merilo 32 metrov, tako da bo omogočen prehod tudi tovornim vozilom, ki bodo dolga do 25 metrov. Novo krožišče bo ustrezno osvetljeno, kar je še posebej pomembno v zimskih mesecih, ko je tudi zaradi megle vidljivost slabša. Deželna odbornica je ne nazadnje poudarila, da je ureditev krožišča med Gorico in Mošem vključena v širši načrt del na prometnicah v najrazličnejših krajih Furlanije - Julijske krajine. Direktor podjetja FVGStrade je včeraj pojasnil, da je trenutno po vsej deželi skupno 105 gradbišč.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260427-gorizia-incrociorotatoriasr5_1512190_20260427180758.jpg">
<media:title>Nevarno križišče med Gorico in Mošem, kjer bodo zgradili krožišče (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Grajski lokal je ponovno zaživel</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/grajski-lokal-je-ponovno-zazivel-XF2171415</link>
<guid isPermaLink="false">38938481-2d4f-4446-97a4-ae878d676a71</guid>
<pubDate>Sun, 26 Apr 2026 05:15:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21079" vn="Author" vid="11120">Aleksija Ambrosi</category>
<category id="21394" vn="Topic" vid="11150">Turizem</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<description readingtime="68">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/tib-1364_1511456_20260425194547.jpg"&gt;&lt;p&gt;Prenovljeno območje nekdanjega lokala Bastione fiorito in ploščad, na kateri so namesto nekdanjega grajskega šotora postavili nov paviljon, sta na včerajšnji praznični dan zaživela. Za upravljanje območja bo na podlagi odločbe, ki jo je Občina Gorica sprejela prvega aprila po javnem razpisu, skrbela Chiara Canzoneri, kuharska mojstrica in gostinka, ki v Gorici že vodi lokal in prenočišče v Raštelu. V zadnjih letih je bila tudi med pobudniki številnih projektov za oživitev mesta. Odprtja so se udeležili župan Rodolfo Ziberna in številni drugi gostje, po uradnem delu in prerezu traku pa so vinoteko odprli za javnost.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Goriška občina si od oživitve območja in delovanja novega lokala veliko obeta, je povedal župan. Kot je poudaril, gre za novo etapo urbane prenove mesta in nov mejnik na področju turističnega razvoja Gorice, saj bosta dva simbolna kraja v neposredni bližini gradu po desetletjih zatišja in propadanja znova zaživela. »Zelo me veseli, da je vodenje novega lokala prevzela Chiara Canzoneri, saj gre za mlado, a uveljavljeno gostinko, ki je že veliko prispevala k promociji našega območja in njegovega gastronomskega bogastva. S svojimi dosedanjimi projekti je obogatila ponudbo našega mesta in prepričan sem, da bo zdaj znala na najboljši način voditi tudi novi lokal, ki je zaradi izjemne lege pravi unikum v naši deželi,« je za Primorski dnevnik povedal Rodolfo Ziberna.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Za danes že rezervacije&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kuharska mojstrica je novi lokal v grajskem naselju poimenovala Chincastello, ime pa namiguje na povezavo z njeno trgovino z lokalnimi izdelki in restavracijo Chincaglieria gastronomica. Kot je določal razpis, bo koncesija veljala eno leto z možnostjo podaljšanja. Letna najemnina znaša 29.472 evrov. Chiara Canzoneri je ključe prejela pred manj kot mesecem dni, s svojo ekipo pa je do včerajšnjega odprtja uredila vse birokratske in druge obveznosti. »Pošteno smo se morali potruditi, a pomembno se mi je zdelo, da odpremo že med prazniki. V mestu je veliko turistov, obiskovalcem pa je treba ponuditi storitve, zaradi katerih se bodo v mesto vračali,« je povedala in dodala, da ima za današnji dan že veliko rezervacij.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/tib-1364_1511456_20260425194547.jpg">
<media:title>Sinočnja otvoritvena slovesnost (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/tib-1353_1511464_20260425194547.jpg">
<media:title>Stoje paviljon lahko sprejme 130 ljudi (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/tib-1311_1511462_20260425194548.jpg">
<media:title>Prereza traku so se udeležili župan in drugi gostje (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/tib-1311_1511460_20260425194548.jpg"/>
</item>
<item>
<title>Gasilci rešili sedem račk</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/gasilci-resili-sedem-rack-CF2171127</link>
<guid isPermaLink="false">d0cf839b-a267-4e37-9b86-8f24562dee5e</guid>
<pubDate>Mon, 27 Apr 2026 08:18:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="1245897" vn="Topic" vid="11150">Gasilci</category>
<description readingtime="23">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/6f946c42h-f13d-4ee8-815b-b327058f9b_1510866_20260425180536.jpg"&gt;&lt;p&gt;V petek so goriški gasilci uspešno izpeljali nekoliko neobičajno reševalno akcijo. Ob 18.45 jih je v goriški Park Viatori poklical mimoidoči, ki je med sprehodom zaslišal oglašanje račjih mladičev. Izkazalo se je, da je sedem račk padlo v odtočni jašek in tam obtičalo, saj jih mama ni mogla sama povleči na varno. Gasilsko poveljstvo je na kraj takoj poslalo ekipo, ki je v bližini odtoka našla pokrov jaška, ga odprla in mladiče enega za drugim previdno dvignila na površje. Reševanje je pozorno spremljala mama raca, ki je čakala ob jašku. Ko so gasilci rešili vseh sedem mladičev, jih je zbrala ob sebi, nato pa so vsi skupaj odracali na travnik.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/6f946c42h-f13d-4ee8-815b-b327058f9b_1510866_20260425180536.jpg">
<media:title>Ena izmed rešenih račk (GASILCI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Knjiga o fašističnem taborišču, ki »zapolnjuje vrzel«</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/knjiga-o-fasisticnem-taboriscu-ki-zapolnjuje-vrzel-XF2171088</link>
<guid isPermaLink="false">7de1e1b3-f501-40cc-bef1-dceae445f7e5</guid>
<pubDate>Mon, 27 Apr 2026 04:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21676" vn="Author" vid="11120">Matej Caharija</category>
<category id="22108" vn="Location" vid="11176">Jamlje</category>
<category id="361367" vn="Topic" vid="11150">Zgodovina</category>
<description readingtime="68">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-19-at-20_1510855_20260425181640.jpg"&gt;&lt;p&gt;»Knjiga, ki zapolnjuje vrzel v poznavanju tega zgodovinskega poglavja med ljudmi.« Tako je ocenil zgodovinar Dario Mattiussi na predstavitvi knjige &lt;i&gt;Le ombre di Rab - Storia e memoria di un campo di concentramento italiano / Sence Raba - Zgodovina in spomini na italijansko koncentracijsko taborišče&lt;/i&gt;, ki je v petek, 17. aprila potekala na sedežu društva Kremenjak v Jamljah. O publikaciji je tekla beseda na srečanju, ki ga je Občina Doberdob priredila v sodelovanju s Fundacijo Dorče Sardoč, raziskovalnim središčem Leopoldo Gasparini in ANPI-VZPI (sekciji Dol - Jamlje in Doberdob).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Tudi še neobjavljeni dnevnik&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Knjiga rekonstruira zgodovino taborišča na Rabu, v katerem je med julijem 1942 in septembrom 1943 zaradi lakote, mraza in bolezni umrlo skoraj 1500 slovenskih in hrvaških civilistov. Delo obravnava tudi načine, prek katerih bi lahko to poglavje postalo del italijanskega državljanskega spomina. Osrednji del knjige predstavlja še neobjavljen dnevnik vojaškega zdravnika, poročnika Ezia Borsattija, ki je služboval v taborišču. Njegovo pričevanje je odkril Ferruccio Tassin.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V knjigi so objavljeni prispevki že omenjenih ter zgodovinarjev Erica Gobettija, Alessandra Marinija, Franca Potočnika, Francesca Acetija, Metke in Borisa Gombača. Mattiussi je na predstavitvi izpostavil, da se je v mnogih državah skrivalo neprijetna zgodovinska poglavja. »Seznam pozab je dolg, vendar zadnje čase se stanje marsikje izboljšuje,« je menil.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Srečanje je nudilo priložnost za premislek, spominjanje in zgodovinsko poglobitev. Uvodoma je prisotne nagovoril doberdobski župan Peter Ferfoglia, ki je poudaril, da knjiga pripomore k blažitvi in ne k odpiranju ran iz preteklosti. Dandanes, ko je toliko zla in hudobij na svetu, »je potrebno gledati optimistično naprej, odpreti srca in gojiti dialog«. Patrick Zuljan je v imenu ANPI-VZPI izpostavil, da je italijansko zgodovinopisje vzelo v pretres to zgodovinsko poglavje. Državni predsednik ANPI-VZPI, Gianfranco Pagliarulo, je bil edini italijanski predstavnik, ki je na Rabu počastil spomin na žrtve taborišča.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Odlomke iz knjige je na večeru prebirala Lucia German. Srečanje je z glasbenega vidika popestril nastop ansambla No bel, ki ga sestavljata Bruno Iasca in Dario Pacor. Knjigo bodo nocoj ob 19.30 predstavili v Kraškem muzeju na Trobčevi domačiji v Repnu.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-19-at-20_1510855_20260425181640.jpg">
<media:title>Goste in udeležence na sedežu društva Kremenjak je nagovoril tudi župan Peter Ferfoglia (M.C.)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V Novi Gorici se začenja 21. Festival vrtnic</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/v-novi-gorici-se-zacenja-21-festival-vrtnic-JE2170759</link>
<guid isPermaLink="false">8e6b3ad4-d281-4713-80f5-c66d2425a768</guid>
<pubDate>Sat, 25 Apr 2026 09:37:41 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="11354799" vn="Topic" vid="11150">Cvetje</category>
<category id="12647912" vn="Topic" vid="11150">Festivali</category>
<description readingtime="55">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/vrtnice_1510570_20260425114338.jpg"&gt;&lt;p&gt;V Novi Gorici se začenja 21. Festival vrtnic, ki bo Goriško do 17. maja napolnil z različnimi dogodki. Festival vrtnic bo povezal ljubitelje narave, kulture, kulinarike in dediščine, prvič tudi poezije.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Obiskovalci festivala se bodo lahko sprehodili med novogoriškimi nasadi vrtnic, med katerimi je tudi vrt burbonk v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Festival vrtnic ima glavni poudarek na vrtnicah, predvsem na naših burbonkah, vrtnicah iz 19. stoletja. Vsak dan bomo imeli vodene oglede, potekali bodo dvakrat dnevno, ob 11. in 15. uri,« je povedal predsednik Goriškega društva ljubiteljev vrtnic Ivan Zadnek.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;S festivalom želijo utrjevati prepoznavno podobo Nove Gorice kot mesta vrtnic ter razvijati butični festivalski produkt, zanimiv ne le za mesto, temveč za širšo regijo, je na novinarski konferenci pred začetkom festivala dejal novogoriški župan Samo Turel.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Festival v naše mesto vsako leto privabi številne domače in tuje goste, hkrati pa ohranja tudi pomembno čezmejno razsežnost,» je dodal.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Program ima tudi letos več poudarkov. Že ob začetku bodo v sodelovanju z Xcentrom Nova Gorica pripravili kulinarično delavnico z vrtnicami ter pesniško delavnico na temo vrtnic. Sledila bodo predavanja, predstavitve in razstave.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Festival vrtnic tako tudi letos ostaja eden najbolj prepoznavnih festivalov Goriške. »Festival je vsako leto izjemno dobro obiskan. Privablja tako organizirane skupine kot tudi individualne goste, ki si želijo ogledati čudoviti rožni vrt. Obisk Kostanjevice pa ponuja še veliko več, saj je v neposredni bližini vrsta zanimivih znamenitosti - od Rafutskega parka, ki je prijeten prostor za sprehod in doživljanje rastlinskega sveta, do Muzejske zbirke Pristava,» je na novinarski konferenci dejala direktorica Javnega zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina Erika Lojk.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/vrtnice_1510570_20260425114338.jpg">
<media:title>Festival vrtnic bo potekal do 17. maja (MESTNA OBČINA NOVA GORICA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Prebivalce treh občin vabijo k razpravi o učinkih EPK</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/prebivalce-treh-obcin-vabijo-k-razpravi-o-ucinkih-epk-BE2170452</link>
<guid isPermaLink="false">70d16ac4-b0dc-49c0-ac0c-e2cb393c2a72</guid>
<pubDate>Sat, 25 Apr 2026 07:18:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21079" vn="Author" vid="11120">Aleksija Ambrosi</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="969579" vn="Topic" vid="11150">Čezmejno sodelovanje</category>
<category id="1172594" vn="Topic" vid="11150">EPK 2025</category>
<category id="44892415" vn="People" vid="11166">Romina Kocina</category>
<description readingtime="67">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-tib-7071_1510310_20260424191656.jpg"&gt;&lt;p&gt;Neposredno vključiti prebivalce čezmejnega prostora v oceno učinkov Evropske prestolnice kulture in v oblikovanje priporočil za prihodnji razvoj Gorice, Nove Gorice in Šempetra - Vrtojbe je glavni cilj Skupščine občanov, novega prostora razprave o projektu GO! 2025. Prijave za sodelovanje so odprte od včeraj.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Skupščino, katere organizacijo je direktorica EZTS GO Romina Kocina napovedala med februarskim srečanjem treh občinskih svetov, bo sestavljalo 60 ljudi: 24 udeležencev bodo imenovale občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter - Vrtojba, 36 pa jih bodo izbrali na podlagi javnega poziva, namenjenega prebivalkam in prebivalcem čezmejnega območja. Pobuda sodi v okvir spremljanja in vrednotenja projekta GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica, ki ga po naročilu EZTS GO in v sodelovanju z Javnim zavodom GO! 2025 koordinira goriški inštitut ISIG.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Namen skupščine ni oblikovanje novega političnega organa ali predstavniškega telesa, pojasnjuje EZTS GO. Gre za posvetovalni prostor, v katerem bodo občanke in občani razpravljali o tem, kaj je projekt EPK prinesel čezmejnemu prostoru, katere prednosti je razkril, katere kritične točke so se pokazale med izvedbo in predvsem kakšna naj bo njegova dolgoročna zapuščina. V ospredju bodo kultura in ustvarjalnost, gospodarstvo in turizem, civilna družba in skupnost ter čezmejno sodelovanje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Srečanja v EPICentruSrečanja bodo potekala v EPICentru v Novi Gorici, in sicer 22. maja, 24. junija in 10. julija med 15. in 18. uro. Udeleženci bodo sodelovali na informativnih srečanjih, razpravljali v manjših skupinah in se vključevali v vodene razprave. Kandidature lahko oddajo polnoletne osebe, ki so povezane s čezmejnim prostorom Gorice, Nove Gorice in Šempetra - Vrtojbe oz. tu živijo, delajo ali študirajo. Prijavo je mogoče oddati prek obrazca na spletni strani ISIG na naslovu isig.it/go2025_open-call/. Udeležence bodo izbrali z žrebanjem znotraj vnaprej določenih skupin, pri čemer bodo upoštevali merila, kot so območje bivanja oziroma delovanja, starost, spol, stopnja izobrazbe in področje izkušenj. Zbrane ocene, potrebe in predlogi bodo osnova za končna priporočila, prispevali pa bodo tudi k pripravi zaključnega poročila o GO! 2025, namenjenega Evropski komisiji.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-tib-7071_1510310_20260424191656.jpg">
<media:title>Po februarskem skupnem zasedanju treh občinskih svetov so na potezi občani (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Štiri nagrade zamejskim predstavam, eno si bo ogledal državni selektor</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/stiri-nagrade-zamejskim-predstavam-eno-si-bo-ogledal-drzavni-selektor-NE2170492</link>
<guid isPermaLink="false">07fb7fcc-d91d-472f-93db-3cad3b1883d8</guid>
<pubDate>Sat, 25 Apr 2026 08:35:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21302" vn="Topic" vid="11150">Gledališče</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<category id="56046020" vn="Topic" vid="11150">Linhartovo srečanje</category>
<description readingtime="54">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260123-gorizia-pipin-tibaldi-02_1510341_20260424192228.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin severne Primorske 2026 se je prijavilo devet gledaliških skupin. Med temi so bile kar tri zamejske: goriška Gledališka skupina O’Klapa, Dramska družina F. B. Sedej iz Števerjana in Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po ogledih predstav je strokovna spremljevalka Ana Ruter izbrala dve uprizoritvi, ki si ju bo ogledal državni selektor. To sta predstava&lt;i&gt; Primorske zdrahe&lt;/i&gt; v izvedbi Kulturnega društva Wlka Šempas (režija Andrej Zalesjak) ter &lt;i&gt;Pohujšanje v dolini šentflorjanski &lt;/i&gt;Dramske družine F. B. Sedej iz Števerjana (režija Patrizia Jurinčič Finžgar). Prva je priredba po besedilu Carla Goldonija, druga pa po farsi Ivana Cankarja. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Poleg uvrstitev so bila podeljena tudi številna igralska in posebna priznanja. Nagrado za glavno žensko vlogo je prejela Kea Vogrič za vlogo Vodje v predstavi &lt;i&gt;Pipin: čas za junaka&lt;/i&gt;, ki jo je na oder postavila Gledališka skupina O’Klapa v režiji Sanje Vogrič, Simona Čavdka in Iris Gulin. Za glavno moško vlogo je bil nagrajen Nikolaj Pintar, ki je  v že omenjeni predstavi &lt;i&gt;Pohujšanje v dolini šentflorjanski &lt;/i&gt;igral Zlodeja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Priznanje za stransko žensko vlogo je prejela Martina Pavlin za dve vlogi: gospo Justicijo v predstavi &lt;i&gt;Primorske zdrahe&lt;/i&gt; ter Dragico v predstavi &lt;i&gt;Neskončno ljubljeni moški&lt;/i&gt;. Med moškimi stranskimi vlogami je izstopal Marko Brajnik, ki je bil nagrajen za vlogi Serđa Cicerona v &lt;i&gt;Primorskih zdrahah &lt;/i&gt;ter Giuseppeja v predstavi &lt;i&gt;Marcolfa&lt;/i&gt;, v izvedbi Dramskega odseka PDŠtandrež.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Posebno nagrado sta prejela Valerio Komic in Janiki Cingerli za oblikovanje svetlobe v predstavi &lt;i&gt;Pipin; čas za junaka&lt;/i&gt;.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Svečana podelitev priznanj bo potekala 10. maja v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, kjer bo sledila tudi uprizoritev nagrajene predstave &lt;i&gt;Primorske zdrahe&lt;/i&gt;.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260123-gorizia-pipin-tibaldi-02_1510341_20260424192228.jpg">
<media:title>Pipin: čas za junaka (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/03-fb-pohujs-anje-ponovitev-09-11-2_1510300_20260424192229.jpg">
<media:title>Pohujšanje v dolini šentflorjanski (F.B. SEDEJ)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/634840707-2097008337764062-51319684_1510340_20260424192229.jpg">
<media:title>Marcolfa (FB PD ŠTANDREŽ)</media:title>
</media:content>
</item>
</channel>
</rss>