<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0">
<channel>
<link>https://www.primorski.eu/rss/goriska</link>
<title>Goriška</title>
<description>Novice o dogajanju na Goriškem, črna kronika, kronika, gospodarstvo, dogodki, prireditve, pogovori, politika in zanimivosti</description>
<atom:link type="application/rss+xml" rel="self" href="https://www.primorski.eu/rss/goriska"/>
<item>
<title> »Ne učim ljudi, kaj je ljubezen, temveč le združujem glasove velikih avtorjev«</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/ne-ucim-ljudi-kaj-je-ljubezen-temvec-le-zdruzujem-glasove-velikih-avtorjev-JF2241038</link>
<guid isPermaLink="false">afce8499-7f63-464b-a1af-af6852a6851d</guid>
<pubDate>Sun, 02 Aug 2026 06:08:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21292" vn="Topic" vid="11150">Knjiga</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="54">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/rf1_1592611_20260801180800.jpg"&gt;&lt;p&gt;Rebecca Fierro, poznana tudi kot Fiorebecca, je 25-letna Goričanka, ki na družbenih omrežjih in v svojem podkastu&lt;i&gt; &lt;/i&gt;govori o ljubezni. Obiskovala je humanistični licej Simona Gregorčiča v Gorici, diplomirala pa iz književnosti v Vidmu z nalogo o Srečku Kosovelu. Magistrski študij nadaljuje v Padovi. Pred kratkim je izdala svoj knjižni prvenec &lt;i&gt;L’amore tra le righe&lt;/i&gt; (Ljubezen med vrsticami), v katerem skozi dela velikih literatov razmišlja o ljubezni in odnosih, ob tem pa ne skriva niti lastnih izkušenj. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Katero je vprašanje, ki vam ga skoraj nihče ne postavi?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Skoraj nihče me ne vpraša, zakaj bi starejša izkušena oseba brala knjigo, ki jo je napisala 25-letnica. Toda jaz ne učim ljudi, kaj je ljubezen, temveč le združujem na enem mestu številne glasove velikih avtorjev. Sem le povabilo, da jih ljudje začnejo brati in v njih morda poiščejo kake odgovore.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Prve vrstice uvoda v knjigi so brutalno iskrene. Začne se s slovesom ... &lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Knjiga je nastajala, ko sem ravnokar zaključila zelo lep odnos in ko sama nisem bila v najboljšem življenjskem obdobju. Ravno takrat me je kontaktirala založba. Od otroštva sem sanjala, da bom nekoč napisala knjigo. Dolgo sem mislila, da bo to zbirka zgodb. Pravzaprav je tudi ta knjiga na neki način to. Posamezna poglavja so precej pripovedna.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Želela sem napisati knjigo za vse: za tiste, ki so pravkar zaključili lep odnos, za zaljubljene in tudi za ljudi, ki se morda še nikoli niso zaljubili. Bolj kot odgovori me zanima vprašanje, kako doživljamo ljubezen in koliko naših predstav o njej oblikujejo družba, filmi, knjige in pričakovanja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/rf1_1592611_20260801180800.jpg">
<media:title>V svoji knjigi Rebecca Fierro govori o raznih oblikah ljubezni skozi besede velikih literatov (OSEBNI ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Zagorelo ob državni cesti na območju občine Škocjan</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/zagorelo-ob-drzavni-cesti-na-obmocju-obcine-skocjan-ME2240806</link>
<guid isPermaLink="false">9f5e8125-5994-4d52-a913-38335be81a15</guid>
<pubDate>Sat, 01 Aug 2026 14:04:27 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22052" vn="Location" vid="11176">Škocjan</category>
<description readingtime="15">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-08-01-at-15-37-55_1592336_20260801161625.jpg"&gt;&lt;p&gt;Malo po 14.15 so goriški gasilci posredovali v Pierisu, na območju občine Škocjan, kjer je zagorelo ob državni cesti št. 14. Ogenj, ki je zajel pretežno grmičevje in travnato površino, so kmalu pogasili. Nato so bonificirali območje. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Gasilci poudarjajo, da je ob zametkih požarov nujno takojšnje ukrepanje, da se ogenj ne razširi na večje površine, pri čemer vabijo očividce, naj jih čim prej obvestijo. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-08-01-at-15-37-55_1592336_20260801161625.jpg">
<media:title>Gašenje požara ob državni cesti št. 14 v Pierisu (GASILCI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Rušijo, da bodo spet gradili</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/rusijo-da-bodo-spet-gradili-CE2240253</link>
<guid isPermaLink="false">c9ca2084-6e3e-450b-8ff2-67c85e94df5a</guid>
<pubDate>Sat, 01 Aug 2026 07:55:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="52983221" vn="Topic" vid="11150">Socialna stanovanja</category>
<description readingtime="16">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260731-gorizia-exfilzidemolizione-2_1591590_20260731174708.jpg"&gt;&lt;p&gt;Po deset let trajajočem postopku je včeraj končno steklo rušenje dotrajanih poslopij nekdanjega zavoda Filzi na Rojcah, ki obsegajo približno 2.400 kvadratnih metrov pokritih površin znotraj območja velikosti 8.720 kvadratnih metrov. Podjetje za socialna stanovanja Ater ima na voljo dobrih deset milijonov evrov. Od tega bo približno 3,3 milijona evrov namenjenih rušitvenim delom, 7,1 milijona evrov pa bo vloženih v gradnjo dvanajstih novih stanovanj, nove telovadnice in igrišča za mali nogomet.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260731-gorizia-exfilzidemolizione-2_1591590_20260731174708.jpg">
<media:title>Rušenje nekdanje telovadnice (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Pozor na gnečo na avtocesti!</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/pozor-na-gneco-na-avtocesti-EE2240161</link>
<guid isPermaLink="false">f6fa0491-43f0-4aaf-bfe4-635c81946181</guid>
<pubDate>Sat, 01 Aug 2026 04:08:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21418" vn="Topic" vid="11150">Promet</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="20572583" vn="Location" vid="11176">Moščenice</category>
<description readingtime="22">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260725-monfalcone-liserta4-47_1591556_20260731173245.jpg"&gt;&lt;p&gt;Podjetje Autostrade Alto Adriatico pričakuje danes in jutri zelo gost promet na avtocestah A4 proti Trstu, A23 proti Trbižu, A34 proti Gorici in A28 proti Portogruaru. Še največ gneče se obeta pri Moščenicah, kjer pričakujejo, da bo cestninsko postajo prečkalo 26.000 avtomobilov, kar je precej več kot lani, ko se jih je nabralo 23.000. Pričakovan porast je vezan tudi na zaporo na hitri cesti H4 med Vipavo in Razdrtim, zaradi katere je bilo v zadnjih tednih pri Moščenicah petnajst odstotkov več vozil. Voznikom, ki se peljejo po avtocestah, priporočajo uporabo elektronskega cestninjenja in brezstičnega plačevanja, saj omogočata hitrejši prehod skozi cestninske postaje.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260725-monfalcone-liserta4-47_1591556_20260731173245.jpg">
<media:title>Cestninska postaja pri Moščlenicah (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Tarok ima po tečaju tudi v Štandrežu več novih navdušencev</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/tarok-ima-po-tecaju-tudi-v-standrezu-vec-novih-navdusencev-MG2239394</link>
<guid isPermaLink="false">10e73af1-ba6c-406a-8884-c483fc999da0</guid>
<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 08:22:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22090" vn="Location" vid="11176">Štandrež</category>
<category id="54217845" vn="Topic" vid="11150">Igre</category>
<description readingtime="40">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/photo-2026-07-20-14-29-29-1_1590653_20260730175330.jpg"&gt;&lt;p&gt;Začetniški tečaj taroka, ki ga je pred dnevi pripravilo Kulturno društvo Oton Župančič, je pritegnil izjemno zanimanje. Trideset udeležencev vseh generacij se je zbralo v Domu Andreja Budala, kjer je Marino Marsič vodil uvodno srečanje ene najbolj razširjenih iger s kartami v srednji Evropi.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tarok ima korenine v 15. stoletju v Italiji, a se je skozi stoletja najmočneje uveljavil v Sloveniji, Avstriji in drugih srednjeevropskih državah, kjer velja za pravo družabno klasiko. V Sloveniji je tarok del vsakdana že desetletja: igra se v družinah, klubih, med študenti, na srečanjih in tekmovanjih, ki jih med drugim organizira tudi Tarok zveza Slovenije.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tarok združuje preprosta osnovna pravila z izjemno strateško globino, zato je privlačen tako začetnikom kot izkušenim igralcem. Poleg družabnega vidika strokovnjaki pogosto poudarjajo njegove kognitivne koristi: krepi koncentracijo, spomin, sposobnost načrtovanja in predvidevanja, zato velja za odličen »trening za možgane«. Na začetniškem tečaju so udeleženci spoznali karte, logiko napovedi, osnovne strategije in potek igre. Tečaj je bil zasnovan dostopno, brez potrebe po predznanju, kar je omogočilo sproščeno in vključujoče vzdušje. Navdušenje prisotnih je bilo očitno in mnogi so izrazili željo po nadaljevanju, kar je društvo z veseljem sprejelo.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/photo-2026-07-20-14-29-29-1_1590653_20260730175330.jpg">
<media:title>Tečaj taroka v Štandrežu (FOTO V.H.)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/photo-2026-07-20-14-29-29_1590657_20260730175330.jpg"/>
</item>
<item>
<title>Zaradi vročine kočije ne bodo vlekli konji</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/zaradi-vrocine-kocije-ne-bodo-vlekli-konji-LG2239368</link>
<guid isPermaLink="false">0195c7b9-609a-4146-b142-d6bbf17cd774</guid>
<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 07:31:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21326" vn="Topic" vid="11150">Potovanja</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="57">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/7764018-7764018_1590522_20260730174411.jpg"&gt;&lt;p&gt;Napoved, da bodo s kočijo prepotovali 600-kilometrsko pot od Gorice do Budimpešte, je vznemirila številne goriške občane, ki so tudi na družbenih omrežjih izrazil zaskrbljenost za dobro počutje konjev. Odzval se je tudi goriški župan Rodolfo Ziberna, ki je zato stopil v stik z društvoma Mitteleuropa in Associazione Friulana Appassionati Carrozze, ki sta organizatorja potovanja. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Društvi sta mi zagotovili, da ves čas namenjata največjo možno skrb in pozornost negi ter zaščiti konj ter izključujeta kakršno koli ravnanje, ki bi lahko škodovalo njihovemu zdravju,« je poudaril župan in pojasnil, da zaradi visokih temperatur danes ne bo napovedanega starta s Trga Evrope/Transalpina. Odzvala se je tudi goriška podžupanja, pristojna za dobrobit živali, Chiara Gatta. »Naš cilj je bil vedno zagotoviti najvišjo raven zaščite živali in resnost vsake pobude na našem območju. Zato se društvoma zahvaljujem, da sta želeli pojasniti dejanski obseg in potek dogodka,« je poudarila. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Organizatorji so namreč razložili, da so potovanje začeli načrtovati že pred enim letom, ko si niso mogli predstavljati, da bodo v tem tednu tako visoke temperature. »Konje bomo vpregli izključno ob zori ali v hladnejših urah in le za snemanje nekaj prizorov na izhodiščnih in ciljnih lokacijah, pri čemer se bomo izognili najbolj vročim delom dneva in v celoti spoštovali dobrobit živali,« so poudarili organizatorji. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Konji so kot družinski člani«&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Brez dvoma bomo ustrezno poskrbeli za konje, saj so za nas kot družinski člani,«je za Primorski dnevnik pristavil Bruno Cotič, predsednik združenja AFAC. Poudaril je, da bodo potovanje opravili, vendar bo bolj simbolično. Ne bodo prepotovali poti s konji, temveč jih bodo vpregli samo na določenih točkah, kjer bodo potekali slovesni sprejemi. Drugače pa se bodo konji peljali v prikolicah. P.C.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/7764018-7764018_1590522_20260730174411.jpg">
<media:title>Kočija za pot iz Gorice v Budimpešto (AFAC)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V Novi Gorici ukradli za 100 tisoč evrov očal</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/v-novi-gorici-ukradli-za-100-tisoc-evrov-ocal-MG2239187</link>
<guid isPermaLink="false">9262540c-71f4-4782-9c95-26759003b0d0</guid>
<pubDate>Thu, 30 Jul 2026 12:49:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<category id="12343212" vn="Topic" vid="11150">Kraja</category>
<description readingtime="39">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/1908586-1908586_1590186_20260730124700.jpg"&gt;&lt;p&gt;Policisti Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Nova Gorica so davi ob 4.26 dobili obvestilo varnostne službe o vlomu v trgovino v središču Nove Gorice. Iz trgovine so neznanci odtujili očala, po prvih podatkih znaša škoda več kot 100.000 evrov. Policija poziva morebitne očividce, da jim posredujejo informacije.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po doslej zbranih podatkih je neznani storilec vlomil skozi zadnji vhod v prostore trgovine in iz nje odtujil več sto očal. S kaznivim dejanjem je lastnikom trgovine povzročil veliko premoženjsko škodo. Natančno število odtujenih izdelkov in končna višina škode bosta znani po opravljeni inventuri, so sporočili iz PU Nova Gorica.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kriminalisti sektorja kriminalistične policije in policisti PU Nova Gorica izvajajo aktivnosti, s katerimi bi izsledili neznanega storilca oziroma storilce. O vlom so obvestili tudi pristojne pravosodne organe.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ob tem prosijo vse morebitne očividce in občane, ki bi imeli kakršnekoli koristne informacije o vlomu, storilcih ali morebitnem prevozu odtujenih predmetov, da jih sporočijo policistom Policijske postaje Nova Gorica na telefonsko številko (05) 303 44 00 ali e-pošto oziroma pokličejo najbližjo policijsko postajo.Občani lahko informacije posredujejo tudi na interventno številko policije 113, na najbližjo policijsko postajo ali anonimno na telefonsko številko 080 1200.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/1908586-1908586_1590186_20260730124700.jpg">
<media:title>Obvestilo o vlomu in kraji so novogoriški policisti dobili ob 4.26</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Pot od Gorice do Budimpešte bodo opravili s kočijo</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/pot-od-gorice-do-budimpeste-bodo-opravili-s-kocijo-LH2238827</link>
<guid isPermaLink="false">8669b8fe-9496-404d-8987-49929f111351</guid>
<pubDate>Thu, 30 Jul 2026 07:55:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21326" vn="Topic" vid="11150">Potovanja</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<category id="85415648" vn="Topic" vid="11150">Avstro-Ogrska</category>
<description readingtime="66">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-28-at-10-58_1589921_20260729192836.jpg"&gt;&lt;p&gt;Ni dolgo od tega, ko so se po naših cestah še vozili na kočijah. Danes jih vidimo le še redko, vendar nekateri še vedno skrbno ohranjajo ljubezen do konjskih vpreg. Takšni so tudi člani društva Associazione Friulana Appassionati Carrozze. Poleg skupnega »konjička« jih povezuje tudi posebno zanimanje za srednjeevropski prostor ter obdobje habsburške monarhije oziroma Avstro-Ogrske. Letos so se odločili za poseben podvig. S kočijo bodo prepotovali približno 600 kilometrov dolgo pot od Gorice prek Ljubljane in Celja do Budimpešte. Na pot se bodo odpravili jutri s Trga Evrope/Transalpine, kjer bo med 10. in 11. uro potekala slovesnost, ob 11. uri pa bodo krenili po »stari cesti« proti Ljubljani, mimo Ajdovščine in Logatca. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Največja težava so ceste&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za takšno pustolovščino ni dovolj le dobra volja, poudarja lastnik kočije in predsednik društva Bruno Cotic iz Sovodenj. »Potovati danes s kočijo in konji zahteva dolgotrajne priprave, saj je vožnja po številnih cestah prepovedana. Poleg tega je treba vnaprej poiskati primerne prenočitvene postaje, kjer lahko sprejmejo tudi konje,« je povedal za Primorski dnevnik. Na videz romantično potovanje je v resnici natančno načrtovana logistična operacija. Na poti bo sodelovala ena kočija, na katero bodo vpregli dva konja naenkrat, skupno pa jih bo spremljalo osem konjev. Konjski par bodo menjavali vsakih trideset kilometrov. V spremljevalnih vozilih bodo prevažali sveže pare konj, tako da živali ne bodo preobremenjene. Celotna pot bo razdeljena na približno 300 kilometrov po Sloveniji in prav toliko po Madžarski, prenočevali pa bodo na turističnih kmetijah in drugih krajih, kjer lahko ustrezno poskrbijo za konje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Priprave na pot so trajale skoraj leto dni, nam je zaupal sogovornik. Največ časa ni vzelo načrtovanje same trase, temveč iskanje cest, po katerih je vožnja s kočijo dovoljena. Zaradi številnih prepovedi so morali organizatorji večkrat spremeniti prvotno zamišljeno pot in poiskati primerne obvoze. Posebno zahtevno je bilo načrtovanje odsekov ob Blatnem jezeru, kjer je poleti tudi zaradi turistične gneče precej prometnih omejitev.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt; &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-28-at-10-58_1589921_20260729192836.jpg">
<media:title>Kočija je iz časa Avstro-Ogrske (BRUNO COTIC)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Števerjan in občinsko vino spoznavali tudi v senatu</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/steverjan-in-obcinsko-vino-spoznavali-tudi-v-senatu-GH2238778</link>
<guid isPermaLink="false">3f4a58da-335d-4a44-873e-7c63746d5c50</guid>
<pubDate>Thu, 30 Jul 2026 05:33:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="22058" vn="Location" vid="11176">Števerjan</category>
<category id="22268" vn="Location" vid="11176">Rim</category>
<category id="1365968" vn="Topic" vid="11150">Vino</category>
<category id="2339673" vn="Topic" vid="11150">Obiski</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<category id="77222825" vn="Topic" vid="11150">Senat</category>
<description readingtime="116">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-29-at-00-48_1589893_20260729192503.jpg"&gt;&lt;p&gt;»Kljub temu da smo majhni, lahko veliko povemo,« je poudaril števerjanski župan Marjan Drufovka po dvodnevnem institucionalnem obisku v Rimu. Delegacija Občine Števerjan se je iz italijanske prestolnice vrnila z okrepljenimi stiki z državnimi institucijami, novimi možnostmi sodelovanja in večjo prepoznavnostjo občine. »Največji dosežek obiska je prav prepoznavnost naše skupnosti. Števerjan ima veliko vrednot, ki našemu teritoriju dajejo moč in pozitiven pogled v prihodnost. Pokazali smo, da lahko tudi majhna občina s svojo zgodbo, identiteto in povezanostjo doseže veliko,« je dejal župan.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Obisk 28. in 29. julija je bil namenjen predstavitvi Občine Števerjan, njene vinogradniške tradicije, posebnosti čezmejnega prostora ter izkušenj pri razvoju lokalne skupnosti. Delegacija se je srečala s predstavniki italijanskega senata, ministrstva za kmetijstvo, prehransko suverenost in gozdarstvo ter Zveze italijanskih občin (Anci).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Vino kot simbol skupnosti&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Osrednji dogodek prvega dne je bil posvet v senatni dvorani Zuccari &lt;i&gt;La forza di una comunità nel vino come istituzione&lt;/i&gt; (Moč skupnosti v vinu kot instituciji), ki ga je gostila senatorka Bratov Italije Francesca Tubetti. Poleg predstavnikov Občine Števerjan so sodelovali minister za odnose s parlamentov Luca Ciriani, senator in predsednik senatne komisije za kmetijstvo Luca De Carlo, državni sekretar Patrizio Giacomo La Pietra (vsi trije so iz tako kot Tubetti iz vrst Bratov Italije) ter goriški novinar in enolog Stefano Cosma. Slednjemu, ki je bil vodja delegacije, gre po županovih besedah zasluga, da je dogajanje pridobilo na strokovnosti. Večera se je udeležil tudi veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Matjaž Longar. V senatu so Števerjanci tudi prikazali video posnetek, ki ga je izdelal Gabrijel Lango.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V svojem govoru je Drufovka poudaril, da vino za Števerjan ni le kmetijski proizvod, temveč simbol skupnosti. »Ko govorimo o vinu, pogosto pomislimo na izdelek. Mi pa želimo pokazati, kako lahko vino postane obraz skupnosti in prava institucija,« je dejal. Števerjan je predstavil kot občino, kjer meja med Italijo in Slovenijo ni ločnica, ampak prostor srečevanja kultur, jezikov in tradicij. »Prisotnost slovenske manjšine je bistveni del naše identitete in nas uči, da različnost ob medsebojnem spoštovanju postane bogastvo,« je poudaril. Dodal je, da zgodbo občine soustvarjajo vinogradniki, družine, društva, šola, prostovoljci ter mladi in starejši.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Posebno pozornost sta pritegnila projekta Vaška trgatev in Reprezentančno vino, ki temeljita na prostovoljnem darovanju grozdja lokalnih vinogradnikov. »Gre za edinstven projekt skupnosti. Ta steklenica ne pripada posamezniku ali občini, ampak celotni skupnosti,« je dejal župan.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Položaj malih obmejnih občin&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Drugi dan obiska je bil namenjen predvsem vprašanju čezmejnega vinogradništva. Na ministrstvu za kmetijstvo je delegacija predstavila težave vinogradnikov na območju Collio/Brda, kjer zgodovinsko enoten vinogradniški prostor kljub odprtim mejam še vedno ovirajo različni upravni postopki, davčna pravila, predpisi o prevozu grozdja in vina, uporabi kmetijske mehanizacije ter fitofarmacevtskih sredstev.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»S predsednikom senatne komisije za kmetijstvo smo govorili o težavah vinogradnikov na območju Collio/Brda. Na ministrstvu smo pustili tudi pisni dopis s predlogi in občinsko vino kot simbol našega območja,« je poudaril Drufovka. Obisk se je zaključil na sedežu Anci, kjer je delegacija predstavila položaj malih in dvojezičnih občin ter predlagala oblikovanje nacionalne mreže obmejnih občin, okrepitev podpore pri pridobivanju evropskih sredstev, tesnejše sodelovanje pri oblikovanju politik za obmejna območja in nadaljnjo podporo projektom, ki jih je spodbudila Evropska prestolnica kulture 2025.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sogovorniki v Rimu so na splošno cenili zavzetost skupnosti, pripravljenost za sodelovanje in predvsem močno navezanost na teritorij, je dejal Drufovka. Župan napoveduje, da bodo stike, ki so jih vzpostavili, še naprej gojili. Po njegovih besedah so se na srečanjih odprle možnosti za nova sodelovanja na kulturnem področju, pri razvoju turizma in predvsem na področju gospodarskega povezovanja.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-29-at-00-48_1589893_20260729192503.jpg">
<media:title>Skupinska fotografija v dvorani Zuccari v senatu (FOTO M.D.)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-29-at-00-48_1589909_20260729192503.jpg">
<media:title>(FOTO M.D.)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-29-at-00-48_1589910_20260729192504.jpg">
<media:title>(FOTO M.D.)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Priliv od rebalansa za pokopališče, galerijo in stroške</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/priliv-od-rebalansa-za-pokopalisce-galerijo-in-stroske-YH2238067</link>
<guid isPermaLink="false">62d81b19-b530-4343-8a77-3d1df1346b34</guid>
<pubDate>Wed, 29 Jul 2026 08:33:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21654" vn="Author" vid="11120">Sara Sternad</category>
<category id="22038" vn="Location" vid="11176">Tržič</category>
<category id="1882725" vn="Topic" vid="11150">Umetnost</category>
<description readingtime="99">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/fb-img-1785249628883_1589123_20260728184506.jpg"&gt;&lt;p&gt;Podobno kot ostale občine bo tudi tržiška iz poletnega rebalansa proračuna Dežele Furlanije - Julijske krajine deležna sredstev za naložbe v območje. 2,2 milijona evrov bo občina unovčila nekje konec leta. Čemu bo dobrodošel priliv sredstev namenjen, je občinsko vodstvo z županom Luco Fasanom in občinsko odbornico za javne investicije Tiziano Maioretto na čelu ter ob prisotnosti deželnega svetnika Antonia Calligarisa in inženirja Enrica Englara  predstavilo včeraj dopoldne v dvorani občinskega sveta. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Deželna denarna sredstva bodo porazdeljena v dva glavna sklopa: 1,42 milijona evrov bo namenjenih ureditvi domačega pokopališča in umetnostne galerije, preostalih 780 tisoč evrov pa bo šlo za kritje podražitve gradbenih materialov pri izgradnji welness območja ob Rimskih termah.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prvo je na vrsti pokopališče&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Občina se ne bo osredotočila le na ceste in pločnike, pač pa bo prisluhnila potrebam skupnosti, je dejal včeraj župan Fasan. Pokopališče je na vrhu spiska prioritet. Tam načrtuje občina celovito prenovo, ki bo po besedah župana zagotovila boljšo dostopnost tudi gibalno oviranim osebam, predvsem pa večje dostojanstvo kraja spomina.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V sam obseg del se je poglobila odbornica Maioretto. Urediti nameravajo v prvi vrsti poti po pokopališču: prenovili in tlakovali bodo glavne ter stranske poti za skupno 3000 kvadratnih metrov površine vse do območja za kapelo. Pri tem bodo uporabili drenažne materiale, s čimer se bodo izognili dodatnim izkopom za odtočne kanale. »Uredili bomo naklone, obnovili vodovodno omrežje ter poskrbeli za meteorne odtoke,« je še dodala.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kdaj pa naj bi postopek startal? Občina naj bi predvidoma oktobra ali novembra prejela napovedana deželna sredstva. Sledila bo oddaja naročila za pripravo načrtov, nato pa bo čas za postopek za izbiro izvajalca del. Začetek slednjih je zato predviden nekje spomladi 2027.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Energetska sanacija galerije&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po več kot 30 letih bo galerija sodobne umetnosti dočakala obsežno energetsko prenovo, ki bo znatno znižala stroške upravljanja, so potrdili zbrani. Župan je poudaril, da bodo od tega imeli koristi tako obiskovalci kot seveda vsi, ki bodo tam prirejali dogodke. Prenovili bodo namreč celotno strešno kritino ter posodobili naprave za ogrevanje oziroma hlajenje prostorov. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Natančen obseg del bomo sicer opredelili v prihodnjih mesecih,« je napovedala Maioretto. Naložba bo Občini Tržič omogočila vključitev v t.i. sklad Conto termico 3.0, ki ji bo omogočil povračilo do 60 odstotkov stroškov, povezanih izključno z izboljšanjem energetske učinkovitosti.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kritje porasta cen&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Preostali znesek v višini 780  tisoč evrov bo Občina Tržič namenila kritju dviga cen gradbenih materialov za uresničitev projekta wellness centra nedaleč stran od Rimskih term. Po zaključku preverjanja, ki ga izvaja družba Bureau Veritas, bo projekt obravnaval občinski odbor.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Deželni svetnik Antonio Calligaris je na srečanju poudaril, da gre »za najpomembnejši finančni vložek leta«. Za območje levega brega Soče je bilo v okviru deželnega rebalansa proračuna namenjenih 5,5 milijona evrov (od skupno 12,5 milijona evrov za Goriško). Svetnik je pohvalil tudi načrte za pokopališče, ki bodo občini omogočili, da bo presegla redno vzdrževanje in pokopališče zavarovala ter ga naredila bolj učinkovitega.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na deželni ravni je vlada odobrila za približno 200 milijonov evrov projektov od skupnih 460 milijonih evrov prispelih zahtevkov.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/fb-img-1785249628883_1589123_20260728184506.jpg">
<media:title>Galerija sodobne umetnosti v Tržiču (GC.AC)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Zaradi nasilnega ravnanja nad ženo so ga izgnali</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/zaradi-nasilnega-ravnanja-nad-zeno-so-ga-izgnali-EE2237868</link>
<guid isPermaLink="false">b4977153-459e-474e-ac54-f801914131b3</guid>
<pubDate>Tue, 28 Jul 2026 15:00:14 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<description readingtime="31">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/foto-stampa_1588872_20260728165902.jpg"&gt;&lt;p&gt;Državna policija je iz Italije izgnala bengalskega državljana, ki je z ženo in mladoletnimi otroki živel v Tržiču. Sodišče v Gorici ga je septembra 2024 obsodilo na tri leta in šest mesecev zaporne kazni zaradi nasilja v družini in hudih telesnih poškodb; sodbo je potrdilo tudi prizivno sodišče v Trstu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Moški je obtožen ponavljajočega se nasilnega ravnanja do žene, ki je vključevalo pretepanje, porivanje in udarjanje s pestmi po obrazu med nosečnostjo. Osebje urada za priseljevanje kvesture v Gorici je že na začetku postopka žrtvi zagotovilo stik s centrom za preprečevanje nasilja ter ji omogočilo takojšnjo zaščito zanjo in za mladoletne otroke.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zaradi izrečene obsodbe je goriški kvestor moškemu odvzel dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve in zavrnil prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje za daljši čas v EU. Prefekt v Gorici je izdal odlok o izgonu iz države. Center za repatriacijo migrantov CPR je moški zapustil 23. julija.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/foto-stampa_1588872_20260728165902.jpg">
<media:title>Moškega so izgnali iz države (POLICIJA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»Zaprosimo za dvojezično elektronsko osebno izkaznico«</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/zaprosimo-za-dvojezicno-elektronsko-osebno-izkaznico-LE2237836</link>
<guid isPermaLink="false">8d6debac-f53c-4508-8cd5-10f76791e309</guid>
<pubDate>Wed, 29 Jul 2026 05:33:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="2540242" vn="Topic" vid="11150">Dvojezičnost</category>
<description readingtime="55">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/5472873-5472873_1588825_20260728163141.jpg"&gt;&lt;p&gt;V Gorici lahko že dvajset let zaprosimo oz. zahtevamo dvojezično elektronsko osebno izkaznico, opozarja Aleš Waltritsch, predsednik Slovenskega sveta (uradno konzulte) pri goriški občini. Glede na to, da se bližamo 3. avgustu, ko naj bi v Italiji prenehale veljati papirnate osebne izkaznice, predsednik poziva občane, naj se ob pridobivanju nove elektronske izkaznice odločijo za dvojezično različico. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Naj spomnimo, da je Ministrstvo za notranje zadeve ukinitev papirnatih dokumentov določilo v skladu z novo uredbo Evropske unije 2025/1208, ki uveljavlja strožja varnostna pravila za osebne izkaznice državljanov EU. Po novem bodo za tujino veljale le elektronske osebne izkaznice (CIE), za katere morajo občani zaprositi v uradih občine, v kateri prebivajo. V zadnjih mesecih je občinske izpostave upravičeno zajel val občanov, ki želijo zamenjati oziroma obnoviti izkaznico. Papirnati osebni dokument bo v Italiji sicer še nekaj mesecev veljaven, vendar z njim ne bomo več mogli potovati v Slovenijo ali v katerokoli drugo državo EU. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za izdajo osebne izkaznice si je treba termin zagotoviti po telefonu (tel. 0481-383326) ali po elektronski pošti (anagrafe@comune.gorizia.it). »Ob rezervaciji termina je treba povedati, da želimo italijansko-slovensko različico osebne izkaznice,« je pojasnil Waltritsch in dodal, da se časovnica, postopek in stroški izdaje ne razlikujejo od tistih za enojezično elektronsko osebno izkaznico.&lt;/p&gt;&lt;p&gt; V nujnih primerih, kot je potovanje v tujino, lahko vsak z manjšim doplačilom zaprosi tudi za hitri postopek, ki zagotavlja izdajo dokumenta v roku enega tedna. »Možnost pridobitve dvojezične osebne izkaznice je ena izmed konkretnih oblik uresničevanja jezikovnih pravic slovenske skupnosti na Goriškem, zato Konzulta mestne slovenske jezikovne manjšine pri Občini Gorica vabi vse upravičence, naj to pravico ob zamenjavi starega dokumenta tudi izkoristijo.«&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/5472873-5472873_1588825_20260728163141.jpg">
<media:title>Goriška občina (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V Števerjanu avtomobil obtičal nad brežino</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/v-steverjanu-avtomobil-obtical-nad-brezino-GE2237769</link>
<guid isPermaLink="false">489cc9a1-349a-438c-8b1d-fe5ef99667a9</guid>
<pubDate>Tue, 28 Jul 2026 14:01:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22058" vn="Location" vid="11176">Števerjan</category>
<description readingtime="12">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-28-at-14-54-52_1588762_20260728160658.jpg"&gt;&lt;p&gt;Goriški gasilci so danes okrog 11.30 v Števerjanu pomagali ženski, ki je z avtomobilom zapeljala s cestišča in nato obstala med voziščem in brežino. Najprej so z vrvnim vitlom zavarovali vozilo, nato so iz njega rešili sicer nepoškodovano voznico, ki pa je bila močno prestrašena. Na kraju so bili tudi karabinjerji.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-28-at-14-54-52_1588762_20260728160658.jpg">
<media:title>Prizorišče nesreče (GASILCI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Izgradnje namakalnega sistema bi se lotili ob koncu poletja</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/izgradnje-namakalnega-sistema-bi-se-lotili-ob-koncu-poletja-IE2237219</link>
<guid isPermaLink="false">ba2ca9cc-d7cd-4b15-85d7-edf61d030e69</guid>
<pubDate>Tue, 28 Jul 2026 04:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="22022" vn="Location" vid="11176">Doberdob</category>
<category id="1853548" vn="Topic" vid="11150">Kmetijstvo</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="106">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/2025-doberdob-vignecarso-07_1588067_20260727183303.jpg"&gt;&lt;p&gt;V naslednjem letu bodo Doberdobci predvidoma dobili vodo za namakanje kmetijskih površin. Sicer ni še znano, do kod bodo vodo pripeljali. Znano pa je, da jo bodo črpali v Soči v Zagraju. Od tod naj bi jo po prvotnih načrtih Konzorcij za bonifikacijo Julijske krajine pripeljal do območja med Doberdobom, Poljanami in Križado. Zaradi pomanjkanja sredstev pa se bo vodna napeljava ustavila prej. Z namakalnim sistemom se ukvarja občinska komisija, ki jo vodi doberdobski občinski svetnik Andrej Lakovič.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Začetek že pred šestimi leti&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Korenine projekta namakalnega sistema segajo v leto 2020, pojasnjuje občinski svetnik Andrej Lakovič, ki projekt spremlja že od samega začetka. Takrat je kot predsednik zveze kmetovalcev CIA skupaj s Konzorcijem za bonifikacijo Julijske krajine pripravil projekt za izgradnjo namakalnega sistema. Za prvo fazo so uspeli pridobiti približno 830.000 evrov sredstev Trgovinske zbornice za Tržaško in Goriško, kasneje pa še dodatnih 600.000 evrov za nadaljnjo širitev omrežja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prvotni načrt je predvideval, da bi glavni vod pripeljali iz Zagraja vse do Doberdoba, da bi voda dosegla praktično vse kmetijske površine na območju med Doberdobom, Poljanami in Križado. Gre za približno 270 hektarjev potencialnih obdelovalnih površin, ki po Lakovičevih besedah danes ostajajo večinoma neizkoriščene ali zaraščene. Prav to območje predstavlja največjo razvojno priložnost za doberdobsko kmetijstvo. »To je edini del občine, ki nima posebnih naravovarstvenih omejitev. Drugod je skoraj vse zaščiteno bodisi v okviru Nature 2000 bodisi drugih varovanih območij. Prav zato želimo omogočiti razvoj kmetijstva tam, kjer je to mogoče,« poudarja Lakovič.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Že lani so na občini ustanovili dve komisiji. Ena spremlja projekt za izgradnjo namakalnega sistema, druga pa pripravlja spremembe prostorskega načrta, ki bo moral omogočiti nadaljnji razvoj kmetijskih površin in napeljavo vode za namakanje. Obema komisijama predseduje prav Lakovič.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Cene so se znatno dvignile&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V zadnjem letu je projekt dosegel pomemben mejnik. Februarja letos je Konzorcij za bonifikacijo objavil razpis za izvedbo del in izbral izvajalca. Po zaključku vseh upravnih postopkov naj bi gradnja stekla proti koncu letošnjega poletja. Medtem pa je projekt naletel na težavo, ki je zaznamovala številne javne investicije zadnjih let. Zaradi občutne rasti cen gradbenega materiala, cevi, črpalk in gradbenih del denar, ki je bil zagotovljen pred nekaj leti, danes ne zadostuje več za izvedbo prvotno načrtovanega omrežja. Težko pa je po besedah svetnika že samo ustvariti predračun, ko govorimo o dolgoročnih projektih. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Ko smo pripravljali projekt, so bile cene povsem drugačne. Danes z istimi sredstvi preprosto ne moremo več zgraditi celotnega sistema,« pojasnjuje Lakovič.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pred komisijo sta bili zato dve možnosti: počakati na nova finančna sredstva in z gradnjo odlašati ali pa začeti z razpoložljivim denarjem ter sistem zgraditi v krajšem obsegu. Pred približno dvema tednoma so se odločili za drugo možnost, je razkril sogovornik. To pomeni, da bo cevovod iz Zagraja pripeljan le do točke, ki jo bodo lahko dosegli z razpoložljivimi sredstvi. Za zdaj še ni dokončno določeno, kje se bo prva faza zaključila, gotovo pa voda še ne bo dosegla Križade. Kljub temu bo vodni vir občutno bližje Doberdobu kot doslej.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Pomembno je, da bomo prišli do točke, kjer bo mogoče vodo že uporabljati. Tudi če sistem še ne bo dokončan, bomo naredili velik korak naprej, kasneje pa ga bomo z dodatnimi sredstvi nadgradili,« pravi Lakovič. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/2025-doberdob-vignecarso-07_1588067_20260727183303.jpg">
<media:title>Kmetijstvo bi radi razvili na območju med Doberdobom, Poljanami in Križado (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V Verdijevem gledališču bo "Čudovito!"</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/v-verdijevem-gledaliscu-bo-cudovito-LE2237049</link>
<guid isPermaLink="false">4773ed48-1b11-494d-85cb-e99ea4b27844</guid>
<pubDate>Tue, 28 Jul 2026 08:12:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21302" vn="Topic" vid="11150">Gledališče</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="99">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260727-gorizia-csstagi-7753576_1587987_20260727165737.jpg"&gt;&lt;p&gt;Dobra predstava se ne zaključi, ko se spusti zastor, dobra predstava je tista, ki se nadaljuje tudi doma, ki v gledalcu vzbudi določena čustva, je na včerajšnji predstavitvi nove sezone gledališča Verdi dejal umetniški vodja združenja ArtistiAssociati Walter Mramor. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po izjemnem letu Evropske prestolnice kulture so v gledališču Giuseppe Verdi iz Gorice želeli nadaljevati svojo kulturno pot na najvišji ravni. Pod geslom »Meraviglioso!« oziroma »Čudovito!« nova sezona prinaša bogat nabor umetniških doživetij, ki želi gledalce dvigniti iz vsakdanjika, jih presenetiti ter jim ponuditi povsem nov pogled na svet.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Abonmaje in vstopnice si bo mogoče rezervirati od 9. septembra dalje, celoten spored pa obsega 25 dogodkov in skupno 33 ponovitev, razdeljenih v šest raznolikih sklopov. Program je orisal Walter Mramor. Spregovorili pa so tudi goriški župan Rodolfo Ziberna, občinski odbornik za kulturo Fabrizio Oreti, deželni svetnik Diego Bernardis in predstavnik  Fundacije Goriške hranilnice Pietro Becci.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Koncert Zimmerjeve glasbe&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Dramski sklop obsega osem predstav. Sezona se bo slovesno odprla 26. oktobra s predstavo&lt;i&gt; Prima del temporale&lt;/i&gt;, v kateri nastopa legenda italijanskega gledališča, 92-letni Umberto Orsini. Sledile bodo znamenite uspešnice, kot so &lt;i&gt;Le ultime lune&lt;/i&gt; z Alessandrom Haberjem, predstava F&lt;i&gt;ratello Sole, Sorella Luna &lt;/i&gt;ter priljubljeni detektivski spletkarski spektakel &lt;i&gt;Assassinio sull’Orient Express&lt;/i&gt; z Gregom v vlogi Hercula Poirota. Občinstvo bo lahko uživalo tudi v komični klasiki &lt;i&gt;Rumori fuori scena&lt;/i&gt;, predstavi &lt;i&gt;Falstaff&lt;/i&gt; z Emilio Solfrizzijem, pretresljivi adaptaciji &lt;i&gt;Romea in Julije&lt;/i&gt;, ki je postavljena v čas obleganja Sarajeva, ter gledališkem prvencu &lt;i&gt;Notte prima degli esami &lt;/i&gt;s Flavijem Insinno.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sklop Glasba in balet prinaša pet mednarodnih dogodkov z vrhunskimi izvajalci. Med njimi bodo svetovno znani afriški zbor Soweto Gospel Choir s programom &lt;i&gt;JOY&lt;/i&gt;, strastni argentinski tango z zasedbo &lt;i&gt;Tango Buenos Aires&lt;/i&gt;, simfonični spektakel orkestra &lt;i&gt;Lords of the Sound&lt;/i&gt; z nepozabno filmsko glasbo Hansa Zimmerja ter irska glasbeno-plesna predstava &lt;i&gt;Celtic Legends&lt;/i&gt;. Ta sklop in celotno sezono bo 5. maja 2027 sklenila občutljiva spominska slovesnost &lt;i&gt;Orcolat ’76&lt;/i&gt; ob 50. obletnici potresa v Furlaniji, pri kateri bodo sodelovali Simone Cristicchi, Zbor Furlanije-Julijske krajine in FVG Orchestra.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V sklopu Veliki dogodki so zbrane štiri uspešnice za najširše občinstvo. Sem sodijo spektakel &lt;i&gt;Il Piccolo Principe &lt;/i&gt;s Paolom Ruffinijem, komedija &lt;i&gt;Totalmente incompatibili &lt;/i&gt;v izvedbi Corrada Nuzza in Marie Di Biase, glasbena predstava  &lt;i&gt;Frida – Opera musical&lt;/i&gt; o življenju Fride Kahlo ter nov komični šov Filippa Caccama z naslovom &lt;i&gt;Fuori di tela&lt;/i&gt;.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sklop Verdi pripoveduje ponuja štiri večere, posvečene sodobni literaturi in pomembnim družbenim temam. Na odru bodo zaživele adaptacije priznanih del, kot so &lt;i&gt;Accabadora&lt;/i&gt; Michele Murgie, Fojeva klasika &lt;i&gt;Morte accidentale di un anarchico&lt;/i&gt; z Lodom Guenzijem, priredba dela nobelovke Annie Ernaux &lt;i&gt;Guarda le luci, amore mio&lt;/i&gt; z Valerio Solarino ter &lt;i&gt;Il bar sotto il mare&lt;/i&gt; Stefana Bennija.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za mlajše občinstvo in družine sta namenjeni predstavi v sklopu Verdi Young, in sicer družinski muzikal &lt;i&gt;Rudolph - Operazione Natale &lt;/i&gt;ter predstava sodobnega cirkusa &lt;i&gt;Sonata per tubi&lt;/i&gt;. Šolskim skupinam pa sta namenjena projekta v sklopu Verdi Matinée, ki vključujeta interaktivno vodstvo po skritih kotičkih gledališča &lt;i&gt;Viaggio nella scatola magica&lt;/i&gt; ter predstavo v angleškem jeziku &lt;i&gt;The Time Machine&lt;/i&gt;. P.C.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260727-gorizia-csstagi-7753576_1587987_20260727165737.jpg">
<media:title>Predstavitev nove sezone (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Dolgo zamolčanim zgodbam sta dala glas</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/dolgo-zamolcanim-zgodbam-sta-dala-glas-FC2235896</link>
<guid isPermaLink="false">9c4e048a-1a66-42c5-bb47-5c7aaf0c80ce</guid>
<pubDate>Sun, 26 Jul 2026 05:43:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="5045022" vn="Topic" vid="11150">Kinoatelje</category>
<category id="53186406" vn="Author" vid="11120">Katarina Visintin</category>
<category id="83751010" vn="Topic" vid="11150">Letni kino</category>
<description readingtime="103">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-25-at-17-18-57_1587149_20260725174115.jpg"&gt;&lt;p&gt;Obmejni prostor Slovenije, Italije in Avstrije skriva številne zgodbe, ki so zaradi zgodovinskih dogodkov pogosto ostale zamolčane. Dokumentarni film Sence tišine režiserjev Jureta Krefta in Darka Sintiča odpira prostor za pripovedi o družinskih spominih, zgodovinskih travmah in njihovem vplivu na generacije, ki še danes živijo na obmejnih prostorih. Film bo svetovno premiero doživel danes, 26. julija, ob 21. uri na novogoriški ploščadi Silvana Furlana. Projekcijo organizira Kinoatelje. V primeru slabega vremena se bo dogodek preselil v EPIC.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sence tišine je nastal v okviru evropskega projekta RE4Healing – Crossborder Remembrance, Reconnection, Restoring and Resilience. Režiserja sta bila k sodelovanju povabljena prav v okviru projekta, ki se ukvarja s čezmejnim spominjanjem in soočanjem z bolečimi poglavji preteklosti. »Ko sva začela raziskovati temo, sva ugotovila, da imava tudi sama družinske zgodbe, povezane s to problematiko. Tako je film postal tudi nekaj osebnega,« pojasnjuje Jure Kreft. Čeprav sama ne prihajata iz obmejnega prostora, sta skozi delo našla lastno povezavo s temo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Prenašanje skozi generacije&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Film skozi pogovore z različnimi sogovorniki raziskuje, kako se spomini in travme prenašajo skozi generacije. Režiserja poudarjata, da sta pri snemanju srečala ljudi, pri katerih so boleče izkušnje in spomini še vedno zelo prisotni. »Ko sva govorila z drugo in tretjo generacijo ljudi, ki jih te zgodbe zadevajo, sva našla nov kontekst teh spominov,« pravi Darko Sintič. Kreft dodaja, da je bilo pomembno predvsem poslušanje: »Postavljala sva vprašanja, ki v vsakodnevnih pogovorih pogosto ne pridejo do izraza. Čutila sva, da se dotikava tem, ki niso pogosto odprte.«&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pri nastajanju filma so pomembno vlogo imeli tudi projektni partnerji, ki so pomagali pri iskanju sogovornikov in s svojim raziskovalnim delom prispevali k razumevanju različnih zgodovinskih perspektiv. Med njimi so bili raziskovalci in poznavalci obmejnega prostora, kot so Katja Hrobat Virloget, Štefan Čok, Daniel Wutti, in Alessandro Cattunar, pa tudi glasbenik Nikolaj Efendi, psihoterapevtka Manca Švara in še drugi.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Poseben trenutek v filmu predstavlja zgodba starejšega para, ki je prvič pred kamero spregovoril o tej temi. »To je bil zelo unikaten vstop v njune spomine in njuno realnost. Počaščena sva, da sva lahko bila del tega,« pravita režiserja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pri delu z občutljivimi zgodbami je bilo ključno ustvariti zaupanje med ustvarjalci in sogovorniki. »Šlo je za verigo zaupanja. Sogovorniki so morali zaupati, da njihovih zgodb ne bova zlorabila,« pojasnjujeta režiserja. Dodajata, da je bilo veliko ljudi pripravljenih spregovoriti in odpreti teme, ki so bile dolgo zamolčane.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Ker prihajata iz osrednje Slovenije, sta morala obmejni prostor najprej spoznati skozi raziskovanja, pogovore in srečanja z ljudmi. »Če ne živiš na meji, ne moreš vedeti, kaj se tam dejansko dogaja. Morala sva poslušati in razumeti kontekst,« pravi Sintič. Njuna želja je, da bi film postal izhodišče za nadaljnje pogovore. »Pomembno je, da se pogovarjamo o teh temah, ne glede na to, ali živimo na obmejnem območju ali ne. Vsak lahko dobi svojo perspektivo,« pravi Sintič. Kreft dodaja: »Pomembno je ustvariti varno okolje za odpiranje težkih tem. Če ga ni, ga lahko zgradimo, s poslušanjem in pogovorom.«&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Projekciji bo sledila razprava, namenjena izmenjavi mnenj in izkušenj. Cilj ustvarjalcev je ustvariti prostor, kjer lahko zgodbe, ki so bile dolgo v tišini, končno dobijo glas.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-25-at-17-18-57_1587149_20260725174115.jpg">
<media:title>Film skozi pogovore z različnimi sogovorniki raziskuje, kako se spomini in travme prenašajo skozi generacije</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/sence2_1587144_20260725174115.jpg">
<media:title>Dokumentarec Sence tišine je nastal v okviru evropskega projekta RE4Healing, pomembno vlogo so imeli tudi projektni partnerji</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Ko prijateljstvo ne pozna meja</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/ko-prijateljstvo-ne-pozna-meja-LC2235805</link>
<guid isPermaLink="false">d92c7a83-9c2d-4412-b96f-c6d04ded82d3</guid>
<pubDate>Mon, 27 Jul 2026 09:45:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="22046" vn="Location" vid="11176">Ronke</category>
<category id="6127973" vn="Topic" vid="11150">Šola</category>
<category id="85134752" vn="Author" vid="11120">Alice Sain</category>
<category id="85278729" vn="Topic" vid="11150">Izmenjava</category>
<description readingtime="50">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-25-at-16-57_1587100_20260725171400.jpg"&gt;&lt;p&gt;V prejšnjih dneh se je zaključila 52. mednarodna izmenjava otrok pobratenih občin Metlika, Ronke in Wagna. V štirih dneh, od 13. do 16. julija, je deset učencev prvostopenjske srednje šole iz Ronk skupaj z vrstniki raziskovalo Belo krajino ter ustvarjalo in uživalo v številnih skupnih dejavnostih, ki so promovirale medsebojno spoštovanje in spoznavanje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Program so pripravili Društvo prijateljev mladine Metlika in družine, ki so gostile otroke, v sodelovanju z Občino Metlika. Otroke je vse do konca izmenjave spremljala skupina usposobljenih vzgojiteljev.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Kljub temu, da so otroci govorili različne jezike, so vseeno ustvarjali lepe spomine in še enkrat dokazali, da prijateljstvo ne pozna meja,« je povedala ronška občinska odbornica za šolstvo Monica Carta. Pojasnila je, da pobratene občine iz leta v leto vzdržujejo stike in spodbujajo vrednote, ki so jih začele povezovati že konec 60. let. Zaključno srečanje na Krašnjem vrhu je bilo namenjeno skupnim vtisom, zahvalam in slovesu. Otroci so se nazadnje poslovili z obljubo, da se bodo kmalu spet videli, kar dokazuje, da pravo prijateljstvo ne potrebuje skupnega jezika, temveč odprto srce in iskren nasmeh.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Listino o pobratenju med Ronkami in Metliko so podpisali leta 1968, kmalu zatem so prijateljstvo sklenili še z Wagno, kjer so med prvo svetovno vojno bili množicno nastanjeni begunci iz Goriške, ki so morali zapustiti svoje domove. Veliko jih je bilo ravno iz Ronk. Prijateljske vezi so z izmenjavami in raznimi srečanji negovali tako med hladno vojno kot tudi po padcu berlinskega zidu in zatem še mejnih pregrad.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-25-at-16-57_1587100_20260725171400.jpg">
<media:title>Učenci v spremstvu župana Maura Benvenuta (OBČINA RONKE)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V štirih letih v Gorici odprli tri trgovine s halal izdelki</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/v-stirih-letih-v-gorici-odprli-tri-trgovine-s-halal-izdelki-DC2235612</link>
<guid isPermaLink="false">c58f3b67-79a1-44ff-bf96-546650ceac72</guid>
<pubDate>Sun, 26 Jul 2026 05:59:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="12603504" vn="Topic" vid="11150">Muslimanska skupnost</category>
<category id="22790087" vn="Author" vid="11120">Eva Skabar</category>
<description readingtime="102">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260724-gorizia-aliment-7743205_1586929_20260725151200.jpg"&gt;&lt;p&gt;Povpraševanje po hrani in drugih izdelkih iz južnoazijskih in afriških držav občutno narašča. Čeprav na goriških ulicah še ni toliko trgovin s tovrstno ponudbo kot denimo v Tržiču, kjer predstavlja muslimanska skupnost okrog 30 odstotkov prebivalstva, je tudi v Gorici potreba po njej vse večja. Tako so za Primorski dnevnik povedali v trgovini z živili GM Halal Mercato, ki so jo pred kratkim odprli na Verdijevem korzu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»V Gorici živi precej številna muslimanska skupnost, primanjkuje pa njej primerne ponudbe. Z bratrancem sva se zato odločila, da odpreva trgovino z živili, predvsem pa z mesom, ki ga lahko brez zadržkov uživajo tudi muslimanski verniki. Gre za meso halal, po katerem sva poimenovala tudi trgovino,« je povedal Jamal Gohar, ki trgovino vodi z bratrancem Khanom Mubassirjem. Oba prihajata iz Pakistana.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Po nakupih so hodili drugam&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Arabska beseda halal pomeni dovoljeno. V islamu se uporablja za hrano, pijačo in dejanja, ki so skladna z verskimi pravili. Meso mora biti pridobljeno in pripravljeno po natančno določenih postopkih, poleg tega pa so nekatere vrste mesa, med njimi svinjina, prepovedane. Muslimani zato v Evropi včasih težko najdejo ponudbo, ki bi ustrezala njihovim verskim zahtevam. »Tudi zakol živali mora potekati po določenih pravilih. Med njim je treba denimo izreči molitev,« so pojasnili v novi trgovini.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pripadniki krajevne muslimanske skupnosti so doslej po hrano hodili tudi v Tržič in Videm, je povedal Gohar. Pokazal nam je skrbno urejene police z začimbami, različnimi vrstami čaja, sadjem, zelenjavo in drugimi izdelki z Balkana in iz Azije. »Ponudbo bomo še razširili,« je napovedal.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Živila jim dostavljajo iz Brescie, kjer je muslimanska skupnost zelo razvita, sta povedala lastnika. V trgovini GM Halal ponujajo tudi nekatere izdelke iz Brazilije in Argentine.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;V Gorici lažje do stanovanja&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Večina kupcev trgovine GM Halal pripada muslimanski skupnosti, prihajajo pa predvsem iz južnoazijskih držav. Zakaj so si za življenje izbrali prav Gorico? »Tu lažje najdejo stanovanje kot denimo v Tržiču, kjer se pri iskanju srečujejo z več težavami,« je pojasnil Gohar. Nekateri prebivalci Gorice delajo v tržiški ladjedelnici, drugi v okoliških tovarnah, tretji pa zaposlitve še niso našli. »Sam sem tu že osem let, prej pa sem delal v mlekarni Latte Carso v Vilešu,« je povedal sogovornik. Njegov bratranec se je v Gorico preselil pred kratkim, pred tem pa je več let delal v ladjedelnici v Toskani.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V trgovino iz radovednosti zahajajo tudi domačini, sta opazila lastnika in poudarila, da od odprtja nista imela nikakršnih težav s krajevno skupnostjo. Po nakupih prihajajo tudi ljudje iz Slovenije, ki cenijo zlasti izdelke z Balkana. Med temi prevladujejo mlečni izdelki in vložena zelenjava.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Da se muslimanska skupnost v mestu povečuje, z njo pa tudi povpraševanje po določenih izdelkih, so za Primorski dnevnik potrdili še v trgovini z živili in izdelki halal Vika Frutta v Garibaldijevi ulici. Njen lastnik Sifur Rahman, ki prihaja iz Bangladeša, jo je odprl pred štirimi leti, podobno trgovino z živili in izdelki halal so pred približno letom dni odprli tudi v Oberdanovi ulici. Meso je tam mogoče kupiti samo ob nedeljah, lastnik pa je tako kot Gohar in Mubassir iz Pakistana.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260724-gorizia-aliment-7743205_1586929_20260725151200.jpg">
<media:title>Trgovina z živili in izdelki halal v Garibaldijevi ulici (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260724-gorizia-aliment-7743215_1586942_20260725151200.jpg">
<media:title>Trgovino z živili GM Halal Mercato so pred kratkim odprli na Verdijevem korzu (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260724-gorizia-aliment-7743196_1586940_20260725151200.jpg">
<media:title>Trgovino Vika Frutta v Garibaldijevi ulici  so odprli pred štirimi leti (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Zbirajo denar za spomenik partizanom</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/zbirajo-denar-za-spomenik-partizanom-BC2235571</link>
<guid isPermaLink="false">87eadc1e-1f3e-45ad-8192-e1d719843f8a</guid>
<pubDate>Mon, 27 Jul 2026 08:10:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="1553902" vn="Topic" vid="11150">Partizanstvo</category>
<category id="2273687" vn="Topic" vid="11150">Spomeniki</category>
<description readingtime="69">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-25-at-13-59_1586918_20260725145959.jpg"&gt;&lt;p&gt;Steklo je zbiranje sredstev za postavitev spomenika 616 goriškim partizanom, ki so med drugo svetovno vojno padli v boju proti fašizmu in nacizmu. Spomenik želi goriška sekcija vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI-VZPI še letos postaviti v osrednjem goriškem parku - Spominskem parku -, stroški njegove izdelave in postavitve pa znašajo 24.630 evrov. Na območju tedanje občine Gorica, ki je obsegala tudi Solkan, Šempeter in Vrtojbo, je v med drugo svetovno vojno v boju proti nacifašistom izgubilo življenje 616 mladih moških in žensk. Večina je bila slovenskega rodu, številni pa so se proti okupatorju borili v slovenskih in italijanskih partizanskih enotah.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pobudo za postavitev prvega spomenika goriškim partizanom v Spominskem parku je podala goriška sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI-VZPI skupaj z drugimi krajevnimi ustanovami. Park v mestnem središču je namenjen ohranjanju zgodovinskega spomina Gorice - med drugim sta v njem dva lapidarija, ki spominjata na deportirance v Jugoslavijo -, zato se pobudnikom zdi primeren prostor za obeležje antifašistom, ki so padli za svobodo. Uradno prošnjo so goriški občinski upravi in drugim pristojnim organom posredovali leta 2024. Po dolgotrajnih birokratskih postopkih so letos prejeli vsa potrebna dovoljenja, zato si prizadevajo, da bi spomenik postavili in slovesno odkrili že v letu 2026.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;S postavitvijo obeležja želijo pobudniki kljubovati pozabi in opozoriti na pogosto prezrte razsežnosti odporniškega gibanja na Goriškem. Pokrajina in slovenska narodna skupnost v tedanji Italiji sta namreč v boju proti nacifašizmu plačali izjemno visok krvni davek. Z nabirko želijo k projektu pritegniti čim širši krog goriških ustanov, organizacij, podjetij in posameznikov, zlasti tistih, ki so zgodovinsko povezani z ohranjanjem spomina na protifašistični odpor. Goriška sekcija ANPI-VZPI, ki nabiralno akcijo vodi v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica, zato vabi posameznike k prostovoljnim denarnim prispevkom. Zbrana sredstva bodo namenili kritju dela stroškov izdelave in končne postavitve spomenika.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prispevke je mogoče nakazati na račun pri banki CiviBank v Gorici, IBAN: IT65 D054 8412 4010 0000 1002 682, z navedbo namena plačila Spomenik. Oddati jih je mogoče tudi osebno v uradu Kulturnega doma Gorica v Brassovi ulici 20 ali predstavnikom goriške sekcije ANPI-VZPI.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-07-25-at-13-59_1586918_20260725145959.jpg">
<media:title>Spominski park v Gorici (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Sedmim briškim občinam skupno 3,6 milijona evrov</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/sedmim-briskim-obcinam-skupno-36-milijona-evrov-XC2235198</link>
<guid isPermaLink="false">26db22e9-6012-4d77-ad59-d3c672a473b8</guid>
<pubDate>Sat, 25 Jul 2026 05:33:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21386" vn="Topic" vid="11150">Dežela FJK</category>
<category id="22020" vn="Location" vid="11176">Krmin</category>
<category id="22058" vn="Location" vid="11176">Števerjan</category>
<category id="359682" vn="Topic" vid="11150">Kultura</category>
<category id="10654915" vn="Topic" vid="11150">Šport</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<category id="85249122" vn="Topic" vid="11150">Naložba</category>
<category id="85249124" vn="Topic" vid="11150">Razvoj</category>
<description readingtime="72">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260724-s-teverjan-scuolagradnik-01_1586241_20260724191600.jpg"&gt;&lt;p&gt;Območje Brd bo v prihodnjih treh letih deležno več kot 3,6 milijona evrov deželnih razvojnih sredstev. Dogovor med Deželo Furlanijo - Julijsko krajino in lokalnimi skupnostmi, ki je vključen v deželni zakon o rebalansu proračuna za obdobje 2026–2028, predvideva naložbe v prometno infrastrukturo, športne objekte, javne površine in kulturno dediščino. Največjo vsoto sta prejeli občini Števerjan in Krmin.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po besedah deželnega svetnika Diega Bernardisa bo Dežela v območje na italijanski strani Brd vložila natančno 3.646.879 evrov. Sredstva bodo razdeljena med sedem občin. Občina Koprivno bo prejela 300 tisoč evrov za ureditev varne šolske poti in izboljšanje šolske mobilnosti, Občina Dolenje bo deležna 500 tisoč evrov za občinsko cestno omrežje in prenovo trga pred občinsko stavbo, Moraro 260 tisoč evrov za obnovo kanalizacije in asfaltiranje cest, Šlovrenc 175 tisoč evrov za izboljšanje varnosti pešcev in cestnega prometa, Moš 500 tisoč evrov za dokončanje protipotresne sanacije in energetske prenove večnamenskega objekta, Krmin 811 tisoč evrov za prenovo grajskega kompleksa, Največji znesek, 1,1 milijona evrov, pa bo namenjen Števerjanu za ureditev občinskega športnega kompleksa.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Zelena luč za sanjski načrt&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za Števerjan je to pomemben mejnik. Projekt predvideva popolno prenovo zunanjih športnih površin za več športnih panog, ureditev okolice z igrali, stezo za sprint, novo razsvetljavo ter spremljajočo infrastrukturo. Občina želi ustvariti pogoje tudi za organizacijo športnih kampov, pri čemer bi lahko zagotovila nastanitev do štiridesetim otrokom. »To bo predvsem prostor za osnovno šolo, mladino in vse Števerjance, hkrati pa želimo omogočiti tudi organizacijo večjih športnih in drugih prireditev,« pravi župan Marjan Drufovka. Projektiranje bo po njegovih ocenah trajalo približno pol leta, nato pa naj bi se začela gradbena dela.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Prenovili bodo grajski park&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Krminski župan in hkrati predsednik Skupnosti Collio Roberto Felcaro meni, da so rezultati plod dobrega sodelovanja med občinami. »Dežela vlaga tam, kjer vidi konkretne projekte, ki so uresničeni. Župani briških občin smo znali pripraviti razvojne načrte in dokazati, da bodo sredstva koristila celotni skupnosti. Večja privlačnost območja pomeni koristi tako za turizem kot za domačine.«&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V Krminu bodo 811.000 evrov namenili prenovi grajskega parka. Župan pojasnjuje, da bo poudarek na izboljšanju dostopnosti, turistične privlačnosti in možnosti za organizacijo kulturnih dogodkov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt; &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260724-s-teverjan-scuolagradnik-01_1586241_20260724191600.jpg">
<media:title>Osnovna šola Alojza Gradnika z vrha (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260724-s-teverjan-scuolagradnik-03_1586275_20260724191600.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260724-s-teverjan-scuolagradnik-11_1586278_20260724191601.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260724-s-teverjan-scuolagradnik-13_1586281_20260724191601.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260724-s-teverjan-scuolagradnik-23_1586283_20260724191601.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260724-s-teverjan-scuolagradnik-21_1586286_20260724191602.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
</channel>
</rss>