<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0">
<channel>
<link>https://www.primorski.eu/rss/goriska</link>
<title>Goriška</title>
<description>Novice o dogajanju na Goriškem, črna kronika, kronika, gospodarstvo, dogodki, prireditve, pogovori, politika in zanimivosti</description>
<atom:link type="application/rss+xml" rel="self" href="https://www.primorski.eu/rss/goriska"/>
<item>
<title>Prerezali trak pred novim trijezičnim defibrilatorjem</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/prerezali-trak-pred-novim-trijezicnim-defibrilatorjem-YC2271661</link>
<guid isPermaLink="false">433e9862-e684-49da-a937-332f47054db1</guid>
<pubDate>Thu, 17 Sep 2026 04:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21328" vn="Topic" vid="11150">Zdravje</category>
<category id="22080" vn="Location" vid="11176">Podgora</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<category id="87042057" vn="Topic" vid="11150">preventiva</category>
<description readingtime="82">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260916-gorizia-sanitas-podgora-defi_1626173_20260916190613.jpg"&gt;&lt;p&gt;Ob vhodu stavbe nekdanje osnovne šole v Podgori so včeraj predali namenu nov avtomatski zunanji defibrilator (AED). Gre za prvo napravo v deželi, ki uporabniku nudi navodila v slovenščini, italijanščini in furlanščini. Odprtje je potekalo v okviru včerajšnjega informativnega dne v organizaciji EZTS GO, ki je bil posvečen projektu Sanitas. Med dogodkom so številnim prisotnim poleg delovanja novega defibrilatorja predstavili tudi dosedanje in prihodnje dejavnosti v sklopu projekta, katerega vodilni partner je Občina Ajdovščina, sodelujejo pa še EZTS GO, Asugi, Zdravstveni dom Nova Goriva in novogoriška Gasilska enota. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;V kratkem se bo začel tudi prvi čezmejni tečaj BLSD (temeljni postopki oživljanja in uporaba defibrilatorja), namenjen italijanskim in slovenskim občanom. Slednji je nastal v sodelovanju med izobraževalnima službama podjetja Asugi in Zdravstvenega doma Nova Gorica ter Prosvetnim društvom Podgora. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Predvsem koristi občanom&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Današnji dogodek nam omogoča, da spregovorimo o srčnem zastoju, ki je eden glavnih vzrokov smrti po svetu,« je izpostavila Elisa Bogatec, odgovorna za izobraževanje podjetja Asugi. Poudarila je, da je pomembno povečati možnosti za usposabljanje prebivalstva in s tem izboljšati odziv v primeru srčnega zastoja. »Na leto je v Italiji okoli 60.000 primerov. Stopnja preživetja je med 6 in 8 odstotki. Na to številko pa lahko vplivamo tudi sami. Predvsem s pravočasnim ukrepanjem in uporabo defibrilatorja,«je dejala. Postopki prve pomoči so razmeroma preprosti in njihovega osnovnega izvajanja se je mogoče naučiti v kratkem času. Prav zato je pomembno, da omogočimo čim širšo dostopnost usposabljanj. Kultura prve pomoči ne sme poznati meja, je dejala. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tečaj BLSD, ki ga bodo izvedli kmalu, omogoča vsem prebivalcem pridobitev ključnih kompetenc s področja prve pomoči in uporabe defibrilatorja. »Na Zdravstvenem domu Nova Gorica smo izvedli že veliko tečajev posredovanja v primeru srčnega zastoja in drugih nujnih stanj, vendar je to prvič, da bomo takšen tečaj izvedli tudi skupaj s prijatelji, sodelavci in laiki z italijanske strani,« je pojasnila direktorica Zdravstvenega doma Nova Gorica Petra Kokoravec. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Onovem defibrilatorju, ki so ga nakupili s podporo Zadružne kraške banke Trst Gorica ZKB, je spregovoril Mauro Battista iz PDPodgora. »Naše društvo poleg rekreativnih aktivnosti izvaja tudi različne civilne in družbene aktivnosti. Ena od teh je bil tudi nakup defibrilatorja, ki ga želimo podariti prebivalcem Podgore,« je poudaril. Izpostavil je, da jih je spodbudila tudi nedavna tragedija na Kalvariji, kjer je goriški občan doživel srčni zastoj. »Z veseljem sodelujemo pri tovrstnih pobudah, čeprav srčno upamo, da ga ne bo nikoli treba uporabiti,« je v imenu ZKBdejal Matteo Simeoni.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260916-gorizia-sanitas-podgora-defi_1626173_20260916190613.jpg">
<media:title>Novi defibrilator AED v Podgori (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260916-gorizia-sanitas-podgora-defi_1626188_20260916190613.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260916-gorizia-sanitas-podgora-defi_1626191_20260916190613.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260916-gorizia-sanitas-podgora-defi_1626194_20260916190613.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Prve omejitve v pričakovanju na Okuse ob meji že v nedeljo </title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/prve-omejitve-v-pricakovanju-na-okuse-ob-meji-ze-v-nedeljo-YC2271607</link>
<guid isPermaLink="false">40aa4ab0-e29b-4020-8028-e3e44ed15b89</guid>
<pubDate>Thu, 17 Sep 2026 07:14:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21368" vn="Topic" vid="11150">Okusi ob meji</category>
<category id="21418" vn="Topic" vid="11150">Promet</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="40">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-09-16-at-16-28_1626161_20260916184635.jpg"&gt;&lt;p&gt; V Gorici se že pripravljajo na letošnjo izvedbo Okusov ob meji, ki bo potekala od 24. do 27. septembra. Postavljanje prizorišča se bo začelo v nedeljo, 20. septembra, odstranitev stojnic pa mora biti zaključena do 29. septembra do 20. ure.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V nedeljo, 20. septembra, ob 7.30 bodo stopile v veljavo tudi prve prometne omejitve. Prepovedano bo parkiranje na Trgu Battisti, v Ulici Crispi in na prehodu Edling. Na teh območjih bo hkrati veljala tudi zapora prometa. Od 20. septembra bo zaprt za promet tudi Verdijev korzo pred Ljudskim vrtom. Od ponedeljka, 21. septembra, se bodo omejitve razširile na številne ulice in parkirišča v mestnem središču. Uvedene bodo dodatne prepovedi parkiranja in zapore prometa, med drugim na območju trga pred mestno hišo, na Travniku, v ulicah Roma, De Gasperi, Oberdan, Morelli, Diaz, Petrarca, Rismondo, Cadorna, Dante, Rotta, Mameli, Contavalle in drugih.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Dostop v zaprta območja je dovoljen pooblaščenim vozilom. Med njimi so vozila organizatorjev in razstavljavcev, ki imajo občinsko dovolilnico, ter vozila za oskrbo trgovin in lekarn. Dostava blaga upraviteljem stojnic bo dovoljena vsak dan med 6. in 10. uro ter med 15. in 16. uro.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-09-16-at-16-28_1626161_20260916184635.jpg">
<media:title>(FOTO P.C.)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Kulturni center Lojze Bratuž nominiran za nagrado Živa</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/kulturni-center-lojze-bratuz-nominiran-za-nagrado-ziva-GC2271585</link>
<guid isPermaLink="false">e2853244-ca27-489e-87b3-52d638f17264</guid>
<pubDate>Thu, 17 Sep 2026 10:02:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="359682" vn="Topic" vid="11150">Kultura</category>
<description readingtime="65">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/2280896-2280896_1626122_20260916183123.jpg"&gt;&lt;p&gt;Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice je nominiran za nagrado Živa 2026 v kategoriji odličnosti pri ohranjanju slovanske dediščine po svetu. Kategorija, ki je bila uvedena lani, izpostavlja organizacije in pobude zunaj matičnih držav, ki s svojim delovanjem ohranjajo, razvijajo in predstavljajo slovansko kulturno dediščino ter jo povezujejo s sodobnim okoljem. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Letošnji nominiranci prihajajo iz različnih delov sveta - od Italije, Avstrije in Madžarske do Kanade in Argentine - ter s tem ponazarjajo geografsko širino slovanske kulturne dediščine. Njihove zgodbe dokazujejo, da dediščina ni nujno vezana na prostor svojega nastanka, ampak lahko tudi daleč od njega živi naprej, se razvija in pridobiva nove pomene. Pri tem ni v ospredju zgolj varovanje dediščine, temveč predvsem vprašanje, kako ta ostaja živa in relevantna. Nagrado Živa podeljuje Forum slovanskih kultur in velja za mednarodno priznanje odličnosti na področju slovanskih muzejev, kulturne in naravne dediščine ter prizadevanj za njeno ohranjanje po svetu. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Letošnja, že 12. izvedba nagrade Živa, bo potekala v Sloveniji, od 30. septembra do 3. oktobra Bledu. Z Bledom je nagrada povezana tudi simbolno. Po lokalnem izročilu naj bi na Blejskem otoku nekoč stalo svetišče, posvečeno Živi, slovanski boginji življenja, rodovitnosti in narave. Čeprav tega izročila ni mogoče potrditi kot zgodovinsko dejstvo, je ostalo del kulturnega spomina prostora in ponuja zanimivo izhodišče za razmislek o prepletanju mita, kraja in dediščine. Osrednja tema letošnje konference bo »Mit in spomin v slovanskem kulturnem prostoru«. Program bo raziskoval, kako se slovanska mitologija, ki se je ohranila predvsem v fragmentih, danes pojavlja v krajini, kolektivnem spominu, muzejih, umetnosti in sodobnih interpretacijah dediščine.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Ohranja slovensko kulturo&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Za Kulturni center Lojze Bratuž nominacija predstavlja pomembno mednarodno priznanje njegovega dolgoletnega dela pri ohranjanju, razvijanju in predstavljanju slovenske oziroma širše slovanske kulturne dediščine v prostoru zunaj matične države. Hkrati potrjuje pomen zamejskih kulturnih ustanov kot prostorov, kjer se jezik, spomin, kultura in ustvarjalnost ne le ohranjajo, temveč tudi razvijajo in povezujejo z novimi generacijami ter širšim okoljem.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/2280896-2280896_1626122_20260916183123.jpg">
<media:title>Kulturni center Lojze Bratuž (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Goljuf se je pretvarjal, da je karabinjer</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/goljuf-se-je-pretvarjal-da-je-karabinjer-DC2271555</link>
<guid isPermaLink="false">38512f5c-3160-41f4-9833-9654a7de721b</guid>
<pubDate>Thu, 17 Sep 2026 10:45:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21642" vn="Author" vid="11120">Danjel Radetič</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="7320945" vn="Topic" vid="11150">Goljufije</category>
<description readingtime="67">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/56-foto-1_1626049_20260916171011.jpg"&gt;&lt;p&gt;Pretvarjal se je, da je karabinjer, in na ta način prepričal starejšo žensko iz Gorice, da mu je izročila 10.000 evrov zlata in gotovine. Ženska se je nato zavedala, da jo je moški opeharil, poklicala je na pomoč in naposled so karabinjerji moškega izsledili in prijavili.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Do goljufije je prišlo 13. avgusta. Lažni karabinjer je ženski z zvijačo pobral vso družinsko zlatnino in nekaj gotovine. Komaj so karabinjerji prejeli prijavo, so se lotili iskanja nepridiprava. Ženska jim je opisala moškega in njegov avtomobil, ki ga je kot prvi opazil karabinjer izven službenega urnika. Karabinjer je nekaj časa sledil avtomobilu in poklical na pomoč kolege. Na kraj so prišli karabinjerji iz Červinjana in Tržiča, ki so ustavili avtomobili, v njem našli celoten plen in prijavili moškega, ki na nadaljevanje sodnega postopka čaka na prostosti. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Karabinjerji opozarjajo, da je tovrstnih poskusov goljufije vse več. Zaradi tega apelirajo na pomoč vseh, ki jim neznanci telefonirajo in pri tem trdijo, da so pripadniki varnostnih organov oz. odvetniki. Goljufi včasih povejo, da je v bližini prišlo do kraje oz. ropa in da morajo preveriti, ali ni morda ukradeno zlato na domu žrtve. Pri tem svojo žrtev pogosto prepričajo, ko ji povejo registrsko tablico njenega avtomobila. Ko se pretvarjajo za odvetnike, goljufi žrtvi rečejo, da je njen bližnji sorodnik, običajno sin ali hčerka, povzročil prometno nesrečo in da potrebuje denar za plačilo varščine. Ko žrtev dobi tovrstni telefonski klic, pomeni, da je goljuf oz. njegov pajdaš že v bližini stanovanja in da bo kaj kmalu pozvonil na hišni zvonec. Pripadniki varnostnih sil pozivajo zlasti starejše občane, naj ne nasedajo zahtevam po denarju. Nikomur ne smejo izročati gotovine in zlata, temveč morajo takoj poklicati na interventno številko 112, tudi v primeru najmanjšega dvoma. S telefonskim klicem in takojšnjim preverjanjem varnostnih organov se lahko prepreči marsikatera goljufija. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Do podobnih poskusov goljufij naj bi v zadnjih dneh prišlo v raznih krajih po goriški pokrajini. Goljufi naj bi se v nekaterih primerih pretvarjali, da so finančni policisti.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/56-foto-1_1626049_20260916171011.jpg">
<media:title>Karabinjerji (FOTO C.C.)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Nagrajen projekt nadgradnje železniške postaje Nova Gorica</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/nagrajen-projekt-nadgradnje-zelezniske-postaje-nova-gorica-XC2271536</link>
<guid isPermaLink="false">8d386778-e389-41c0-bb4e-f930930c55b0</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 15:10:30 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22264" vn="Location" vid="11176">Ljubljana</category>
<category id="947871" vn="Topic" vid="11150">Arhitektura</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="91">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/postaja-nova-gorica_1626060_20260916171120.jpg"&gt;&lt;p&gt;Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) bo letos zlate svinčnike za odlično realizacijo podelila projektom Kopališče Vevče, Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica in Palača Cukrarna-Baza. Platinasti svinčnik za življenjski opus prejmeta arhitekta Vesna Vozlič Košir in Matej Vozlič. Podelitev nagrad bo 9. oktobra ob Dnevu arhitektov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot so sporočili, platinasti svinčnik za življenjski opus prejmeta arhitekta Vesna Vozlič Košir in Matej Vozlič, ki že več kot štiri desetletja pomembno zaznamujeta slovensko arhitekturo in javni prostor. Njuno delo odlikujejo zadržana arhitekturna govorica, spoštovanje dediščine in izjemen občutek za javni prostor.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Komisija je kot njun najpomembnejši skupni opus izpostavila več kot tri desetletja trajajočo prenovo nabrežij Ljubljanice, s katero sta pomembno oblikovala sodobno podobo Ljubljane in mesto približala reki. Za svoje delo sta prejela številna priznanja, med drugim Plečnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in Evropsko nagrado za urbani javni prostor.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zlate svinčnike za odlično izvedbo bodo pri ZAPS podelili trem projektom, med njimi Nadgradnji železniške postaje Nova Gorica, ki je delo arhitekturnega biroja SADAR + VUGA. Projekt po navedbah komisije odlikuje plastenje pomenov: prostor vsakdanjega tranzita se preobrazi v prostor srečevanja, reinterpretacija meje pa iz linije ločevanja in izključevanja napravi tridimenzionalen, socialno in kulturno vključujoč prostor. Kot so med drugim še zapisali, gre za pomembnen del v nizu projektov t.i. okrožja Evropske prestolnice kulture, katerih namen je bil preobrazba obmejne sive cone v skupni javni prostor obeh mest. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Drugi prejemnik zlatega svinčnika je projekt Kopališče Vevče, ki so ga zasnovali v arhitekturnem biroju Gužič Trplan arhitekti. Kot piše v utemeljitvi, projekt »pričara izjemno prostorsko izkušnjo, ki izhaja iz napetosti med njegovo primestno lokacijo - med degradiranim industrijskim tkivom in zelenim bregom reke - ter programom«. Že ob dostopu h kopališču je organizacija funkcij s pripadajočimi objekti skrbno orkestrirana v sekvenco prostorskih atmosfer. Vsi ambienti kopališča pa z izborom materialov, detajlov in vedut na obiskovalca delujejo izrazito pomirjujoče.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Projekt Palača Cukrarna - Baza pa so zasnovali v arhitekturnem podjetju Scapelab In. Kot piše, se je s premišljenim arhitekturnim pristopom v novih prostorih Mladinskega centra Baza ustvaril dialog med arhitekturno dediščino in današnjimi uporabniki. Obstoječe stavbno tkivo nekdanje palače Cukrarne je obravnavano spoštljivo, pri čemer pa zgodovinske plasti niso zgolj ohranjene in prezentirane po principu kontrasta med starim in novim, temveč se z novimi posegi prepletajo v harmoničnem sožitju, s katerim je nastala nova avtentična arhitekturna govorica.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Nagrado platinasti svinčnik pa bodo podelili projektu Kolesarska pot Bohinj, ki je bil izveden leta 2011 in je v letih po zgraditvi postala hrbtenica nadaljnjega razvoja urejenega kolesarskega prometa v Bohinju. Kot med drugim piše v utemeljitvi, je pot danes organsko vraščena v kulturno krajino, tvori pomemben podporni steber lokalne skupnosti in je prepoznaven gradnik lokalne identitete, z vsem tem pa ostaja zgled za podobne projekte.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/postaja-nova-gorica_1626060_20260916171120.jpg">
<media:title>Železniška postaja Nova Gorica (MONG/FACEBOOK)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/postaja-nova-gorica2_1626035_20260916171120.jpg">
<media:title>Železniška postaja Nova Gorica (MONG/FACEBOOK)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Na območju novogoriške občine zasegli več sadik in skoraj kilogram konoplje</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/na-obmocju-novogoriske-obcine-zasegli-vec-sadik-in-skoraj-kilogram-konoplje-LC2271481</link>
<guid isPermaLink="false">e08f11ac-d87a-43f6-9e30-00f8feb2cecf</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 13:46:44 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<description readingtime="35">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/pp-nova-gorica2_1625946_20260916155311.jpg"&gt;&lt;p&gt;Policisti so v enem od naselij v novogoriški občini v hišni preiskavi pri 48-letnem osumljencu našli in zasegli 73 manjših in deset večjih sadik konoplje in slab kilogram zelene posušene rastline, za katero obstaja sum, da gre za prepovedano drogo konopljo, poročajo Primorske novice.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Policisti so opravili hišno preiskavo na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Novi Gorici. Pri 48-letnem osumljencu so poleg 73 manjših in desetih večjih sadik konoplje našli in zasegli med 800 in 900 gramov zelene posušene rastline, za katero obstaja sum, da gre za prepovedano drogo konopljo, elektronske naprave ter druge predmete, ki so predmet nadaljnje policijske preiskave. Zasežene sadike, rastlinske delce in druge predmete so poslali v analizo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po zaključeni preiskavi bodo policisti glede na ugotovljena dejstva in rezultate analiz zoper 48-letnega osumljenca podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/pp-nova-gorica2_1625946_20260916155311.jpg">
<media:title>Policisti so na Goriškem zasegli več sadik in skoraj kilogram konoplje (PP NOVA GORICA)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/pp-nova-gorica_1625964_20260916155311.jpg">
<media:title>Policisti so na Goriškem zasegli več sadik in skoraj kilogram konoplje (PP NOVA GORICA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Ulično predstavo z mačetami v Novi Gorici prekinili policisti</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/ulicno-predstavo-z-macetami-v-novi-gorici-prekinili-policisti-EC2271457</link>
<guid isPermaLink="false">2857560d-d0e4-4975-a7cf-05c66fd105ba</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 13:43:29 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="47">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/radio-robin_1625923_20260916154423.jpg"&gt;&lt;p&gt;Novogoriški policisti so v torek dopoldne prejeli prijavo o kršitvi javnega reda in miru v bližini gostinskega objekta v središču Nove Gorice, saj naj bi nekdo uporabljal nevarne predmete. Policisti so ugotovili, da je 53-letnik izvajal ulični nastop z mačetama, ki so mu ju nato zasegli.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po prijavi so na Bevkov trg v Novi Gorici poslali več policijskih patrulj. Te so izsledile več oseb, med njimi 53-letnega moškega z območja Severne Primorske. Pri njem so našli kovinski mačeti, ki ju je sicer uporabljal kot rekvizit pri uličnem nastopu, je za STA danes pojasnil tiskovni predstavnik Policijske uprave (PU) Nova Gorica Dean Božnik.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na kraju dogajanja je bil tudi fotograf, ki je spremljal in fotografiral gibanje 53-letnika z mačetama. Ta po ugotovitvah novogoriških policistov ni grozil drugim ljudem oziroma jih ni ogrožal, kar niti ni bil njegov namen.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Policisti so mu obe mačeti vseeno na kraju zasegli, saj gre za nevarna predmeta. Zoper njega bo uveden tudi prekrškovni postopek zaradi kršitve določil zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim določa prepoved razkazovanja oziroma uporabe določenih predmetov na javnem kraju, je še pojasnil Božnik.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Policija ob tem poziva občane, naj jo obvestijo, če opazijo kršitev javnega reda in miru, kaznivo dejanje ali drugo sumljivo oziroma nevarno ravnanje. V nujnih primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje policije, naj pokličejo interventno številko 113 oziroma se obrnejo na najbližjo policijsko enoto.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/radio-robin_1625923_20260916154423.jpg">
<media:title>Policisti so pri 53-letnem moškem našli kovinski mačeti (RADIO ROBIN)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V Gorici tretjina sredstev še naprej sociali</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/v-gorici-tretjina-sredstev-se-naprej-sociali-ID2270820</link>
<guid isPermaLink="false">f37607e2-bbc2-4175-be7b-5636ace25a87</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 05:11:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21642" vn="Author" vid="11120">Danjel Radetič</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="1265743" vn="Topic" vid="11150">Občina Gorica</category>
<description readingtime="110">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-260914-gorizia-consigliocomunale-75_1625234_20260915174542.jpg"&gt;&lt;p&gt;Goriška občina bo tudi prihodnje leto namenila približno tretjino svojih proračunskih sredstev sociali. »Govorimo o štiridesetih milijonih evrov, ki bodo namenjeni skrbi za naše občane vseh starosti,«je goriški župan Rodolfo Ziberna pojasnil med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta, med katerim so vzeli v pretres in naposled odobrili z glasovi večina enotni programski dokument (DUP) za obdobje 2027-2029, ki bo osnova za pripravo prihodnjega občinskega proračuna.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Gre za moj zadnji enotni programski dokument, v katerem je zapisano, kaj smo doslej postorili in kaj bo še narejenega. Pri pripravi dokumenta smo izhajali iz želje, da bi bila Gorica vse lepše in hkrati privlačno mesto, seveda ne le za turiste, vendar za vse, ki pri nas živijo oz. delajo,« je pojasnil župan in poudaril, da je v dokumentu opisanih 106 večjih in manjših infrastrukturnih del, ki so predvidena v prihodnjih letih. Med predstavitvijo dokumenta je še posebej omenil obnovo pevmskega mostu, v katero bodo vložili kar šest milijonov evrov. Most bodo v bistvu »podvojili«, dobil bo tudi kolesarsko stezo oz. pešpot, tako da bo veliko varnejši tako za kolesarje kot za pešce. Med večjimi infrastrukturnimi projekti je župan omenil še prenovo Korza Italija med Spominskim parkom in Trgom Saba, ureditev krožišča na deželni cesti št. 117 med Štandrežem in Sovodnjami, porušenje viadukta Ragazzi del 99 pri Madonini in ureditev raznih prehodov za pešce po mestu. Ziberna je naštel tudi infrastrukturna dela, ki jih izvajajo drugi subjekti in bodo po njegovi oceni prispevala k splošnemu razvoju mesta. Omenil je ureditev Parka Basaglia, gradnjo novega kampusa za drugostopenjske srednje šole z italijanskim učnim jezikom v Ulici Vittorio Veneto, kjer ravnokar rušijo nekdanjo bolnišnico, prekvalifikacijo območja nekdanjega zavoda Filzi in ureditev socialnih stanovanj v Margottijevi ulici.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Nekateri še vedno trdijo, da se v Gorici nič ne dogaja. V resnici se med letom nabere cel kup dogodkov: pust, prireditev Grofija, plesni festival Visavì, nagrada za najboljši scenarij Sergio Amidei, tekmovanje Rodolfo Lipizer, festival folklore, èStoria, Bookweek, Puppet festival, tekmovanje Seghizzi, srečanje kitaristov ... Povprečno imamo skoraj dva velika dogodka na mesec,« je poudaril župan in med drugim opozoril tudi na dodano vrednost za celotno mesto, ki jo predstavlja slovenska narodna skupnost. Omenil je tudi plodno sodelovanje z novogoriško občino in z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Več kritičnih ugotovitev&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pred glasovanjem je bilo iz vrst opozicije slišati celo vrsto  kritičnih ugotovitev na račun županovih ocen in napovedi. Občinska svetnica Giulia Roldo (Gorizia Liberale) je izpostavila, da je v enotnem programskem dokumentu kar nekaj hiperbol, saj je »vse izredno uspešno in enkratno«, medtem ko se v resnici mesto vse bolj stara. Emanuele Traini (Regione Autonoma FWD) je vprašal, zakaj v dokumentu ni več omenjena ureditev kopališča v parku ob Soči pri Pevmi. »Projekt smo zamrznili, ker nismo še podpisali z Deželo Furlanijo - Julijsko krajino dogovora o prevzemu zemljišča,« je povedal župan in pojasnil, da podpisa ne bo, dokler Dežela FJK ne bo sanirala zemeljskih plazov ob robu zemljišča nad soškim bregom. Ker se zadeva vleče že dalj časa, je sicer vse bolj možno, da zamisel o ureditvi kopališča ne bo nikoli uresničena.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Elenora Sartori (Noi Mi Noaltris GO) je ugotavljala, da župan ni uresničil svojih obljub o ponovni oživitvi rajonskih svetov, Marco Rossi (Demokratska stranka) je pristavil, da ravno tako ni bila uresničena obljuba o ureditvi kulturnega središča za goriška društva.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-260914-gorizia-consigliocomunale-75_1625234_20260915174542.jpg">
<media:title>Goriški občinski svet (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Čezmejni filmski festival prinaša 15 celovečercev in 70 kratkih filmov</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/cezmejni-filmski-festival-prinasa-15-celovecercev-in-70-kratkih-filmov-HD2270797</link>
<guid isPermaLink="false">b290a202-8097-444d-a62e-153b390d3d7b</guid>
<pubDate>Wed, 16 Sep 2026 08:07:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="3163881" vn="Topic" vid="11150">Poklon viziji</category>
<category id="13584675" vn="Topic" vid="11150">Filmski festival</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="134">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-260914-gorizia-cskinoatelje-98_1625127_20260915171452.jpg"&gt;&lt;p&gt;S petnajstimi celovečernimi in skoraj 70 kratkometražnimi filmi se vrača čezmejni filmski festival Poklon viziji 2026. Konodvorane, trge in razna druga prizorišča med Gorico in Novo Gorico bo od 29. septembra do 4. oktobra povezal v znamenju filmske umetnosti. Program letošnje edicije je izjemno bogat, raznolik in kompleksen, so na včerajšnji predstavitvi v prostorih BorGO Cinema v Raštelu poudarili člani Kinoateljeja, ki festival prireja že več kot 25 let. Kljub stremenju po svežih vsebinah in inovativnosti ostaja festival zvest svoji identiteti čezmejne prireditve, in sicer skozi film povezati dve realnosti, različne poglede na družbo, na zgodovino, na kolektivni spomin. Osrednji dogodek bo podelitev 27. Nagrade Darko Bratina, ki jo bo letos prejela romunska režiserka aromunskih korenin Alexandra Gulea. Letošnja edicija prinaša še dodatno novost. Vstop je prost, vendar bo obiskovalcem po ugodni ceni na voljo tudi nova »kinoprepustnica«, ki bo omogočila dostop tudi do dodatnih vsebin in srečanj s filmskimi umetniki.  &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Začetek in konec - domača&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;i&gt;Dolina mojega navdiha&lt;/i&gt; slovenske režiserke Mance Juvan je dokumentarni film, ki bo odprl letošnjo edicijo Poklona viziji v torek, 29. septembra, ob 19.30 v Kulturnem domu Nova Gorica. »Začeti smo želeli z zgodbo našega prostora,« je dejala vodja programov Kinoateljeja Mateja Zorn. Film namreč raziskuje odnos med človekom, okoljem in industrializacijo prav skozi Soško dolino in zgodbe njenih ljudi. Ob tem pa v gledalcu odpira vprašanje o onesnaževanju in o okolju in krajini, ki ju bodo v dediščino prejele nove generacije. Na predvajanju svojega prvenca bo prisotna tudi režiserka. Zaključni film bo prav tako posvečen domačemu prostoru. V nedeljo, 4. oktobra, ob 19. uri bo v EPICentru na sporedu film &lt;i&gt;Bele laži (White lies)&lt;/i&gt;. Režijo podpisuje Alba Zari, umetnica, ki v filmu skozi družinski arhiv, fotografije in opazovanje družinskih odnosov raziskuje preteklost, ki se je sama ne spominja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Od Romunije do Finske &lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Nagrado Darko Bratina, ki jo Kinoatelje od leta 1999 podeljuje filmskemu avtorju ali avtorici, ki s svojim ustvarjanjem gledalcu omogoča refleksijo in poglobljeno razumevanje družbe, v kateri živimo, bo letos prejela romunska režiserka Alexandra Gulea. Slednja uteleša pojem čezmejnosti, saj je po rodu Romunka, vendar je študirala v Parizu, danes pa živi med Berlinom in Bukarešto. Prihaja iz sveta vizualne umetnosti, ki jo je prenesla tudi v filmski jezik. Predstavili jo bodo z retrospektivo filmov, v katerih se na nežen, a kljubovalen način loteva iskanja osebnih in kolektivnih korenin. Njena dela prevprašujejo predstave o domovini, patriarhatu, nacionalni državi in drugih samoumevnih resnicah ter pri tem prepletajo osebno izkušnjo, antropološko raziskovanje, uprizoritev in absurd. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;V svojem zadnjem celovečercu &lt;i&gt;Maia - Portret z rokami&lt;/i&gt; raziskuje režiserka vprašanje dediščine, ki je povezano z imenom, ki si ga deli s svojo babico. Le-ta je odraščala v tradicionalnem aromunskem okolju in govori izključno aromunski jezik. Oče starejše Alexandre je nasilno umrl med vstajo za pravice svojega ljudstva, kar je družino prisililo v beg iz Grčije v politično nevarno balkansko pokrajino, ki so jo pretresali nacionalistični nemiri, dokler si končno niso našli doma v Romuniji.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tudi ostale festivalske sekcije prinašajo pestro filmsko dogajanje. Sekcija Nove vizije predstavlja drzne avtorje, kot so Stefan Kruse, Roberto C. in João Nicolau, ki z novimi filmskimi govoricami premišljujejo razmerje med umetnostjo in življenjem. Sekcija CinemaEye je posvečena hibridnim formam, filmski antropologiji in arhivom kot živemu materialu ter povezuje opuse Milke Badjura, Luigija Di Giannija in Fernanda Delignyja, pri čemer odpira vprašanja o strpnosti in novih oblikah skupnosti. Platforma za mlade ustvarjalce First Crossings letos prvič prehaja v tekmovalni program študentskih filmov šestih evropskih akademij, dopolnjuje pa jo tudi bogat srednješolski program. V duhu povezovanja z Evropsko prestolnico kulture sekcija Ekskurzija usmerja pogled proti Finski ter prinaša izbor kratkih filmov iz Ouluja (EPK2026), sekcija V središču margine pa se posveča vprašanju distribucije spregledanih ter arhivskih filmov. Dogajanje dopolnjuje še bogat Ekstra program z razstavami, delavnicami in čezmejnim filmskim sprehodom, celoten festival pa se sklene s filmoma &lt;i&gt;Keltska utopija&lt;/i&gt; in &lt;i&gt;Bele laži&lt;/i&gt;. Za celovito filmsko in čezmejno izkušnjo ponuja letos Kinoatelje kot omenjeno posebno »kinoprepustnico«, ki obiskovalcem odpira vsa vrata festivala.  &lt;/p&gt;&lt;p&gt; &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-260914-gorizia-cskinoatelje-98_1625127_20260915171452.jpg">
<media:title>Predstavitev letošnje edicije festivala (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-260914-gorizia-cskinoatelje-103_1625188_20260915171452.jpg">
<media:title>Mateja Zorn (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-maia-portrait-with-hands-alexan_1625193_20260915171452.jpg">
<media:title>Maia - Portret z rokami (KINOATELJE)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-alexandra-gulea_1625189_20260915171453.png">
<media:title>Alexandra Gulea (KINOATELJE)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Avtobusi bodo še pripovedovali o EPK 2025</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/avtobusi-bodo-se-pripovedovali-o-epk-2025-ED2270107</link>
<guid isPermaLink="false">1ab9a3ea-83c7-462d-ae49-674bfccfdf03</guid>
<pubDate>Tue, 15 Sep 2026 08:18:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="359682" vn="Topic" vid="11150">Kultura</category>
<category id="1172594" vn="Topic" vid="11150">EPK 2025</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<category id="28606275" vn="Topic" vid="11150">Avtobusi</category>
<category id="86965712" vn="Topic" vid="11150">APT</category>
<description readingtime="40">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260914-gorizia-csartbusaptgect-09_1624574_20260914184138.jpg"&gt;&lt;p&gt;Od včeraj zasloni vseh mestnih avtobusov APT in avtobusov čezmejne linije med Gorico in Novo Gorico predvajajo posnetke, posvečene ključnim kulturnim in umetniškim dogodkom Evropske prestolnice kulture 2025. Posnetki so nastali v okviru projekta ArtBus, ki ga je EZTS GO razvil v sodelovanju z goriškim avtobusnim podjetjem APT. Potniki, ki so v Gorici doma, bodo tako lahko med vožnjo podoživeli glavne trenutke minulega leta, obiskovalci, ki EPK 2025 niso doživeli, pa začutili, kaj je leto 2025 pomenilo za Gorico in Novo Gorico.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Kultura se ne ustavi &lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zamisel je izšla iz predlogov mladih. ArtBus je rezultat njihovega vključevanja v GO! 2025 v okviru projekta FLYE Programa Erasmus+. Mladi iz čezmejnega območja so skozi izobraževalne aktivnosti, razprave in participativni proračun razvijali ideje ter jih prenesli v konkretne projekte za skupnost. Med izbranimi predlogi je bil tudi ArtBus, ki ga je podjetje APT z zanimanjem podprlo, saj se dobro ujema z dejavnostmi, ki jih pripravlja ob praznovanju 50-letnice.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Poleg mladih Ivana Visintina, Tanie Salerno, Marte Riccardi in Urše Fornazarič so pri ustvarjanju posnetkov sodelovali tudi številni drugi partnerji, med njimi Artisti Associati, BorgoCinema, društvo 47/04 in Kinoatelje. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku&lt;/u&gt;.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260914-gorizia-csartbusaptgect-09_1624574_20260914184138.jpg">
<media:title>Avtobusi bodo še pripovedovali o EPK 2025 (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260914-gorizia-csartbusaptgect-02_1624606_20260914184138.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260914-gorizia-csartbusaptgect-10_1624609_20260914184139.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260914-gorizia-csartbusaptgect-19_1624615_20260914184139.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260914-gorizia-csartbusaptgect-23_1624618_20260914184139.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Ljubiteljska kultura človeku vliva zaupanje v svet </title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/ljubiteljska-kultura-cloveku-vliva-zaupanje-v-svet-BD2270030</link>
<guid isPermaLink="false">a5fc1433-380c-48ec-ac29-d938a941b0ca</guid>
<pubDate>Tue, 15 Sep 2026 09:44:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21728" vn="Author" vid="11120">Vili Prinčič</category>
<category id="22022" vn="Location" vid="11176">Doberdob</category>
<category id="86964777" vn="Topic" vid="11150">KD Jezero</category>
<category id="86964779" vn="Topic" vid="11150">Obletnica</category>
<description readingtime="145">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260912-doberdob-120anniassjezero-12_1624560_20260914183257.jpg"&gt;&lt;p&gt;Od tistega daljnega leta 1906 je minilo že 120 let. Častitljivo obletnico je Kulturno društvo Jezero, ki je pred kratkim obnovilo svoj odbor in s tem dalo nov zagon društvenemu delovanju, slovesno proslavilo v soboto zvečer v Doberdobu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Za vsakim društvom stojijo zgodbe,« je povedala predsednica društva Vlasta Jarc. V 120 letih se jih je zvrstilo veliko, je nadaljevala in orisala dolgo pot doberdobskega društva. Ustanovljeno je bilo 20. maja 1906 kot Bralno in pevsko društvo, za njegovega prvega predsednika pa so izvolili Andreja Gergoleta - Daca, poznejšega župana in ustanovitelja hranilnice.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Društvo je uspešno delovalo vse do izbruha prve svetovne vojne, zaradi katere so morali vsi Doberdobci za več let v begunstvo. Po vojni so v povsem razrušeni vasi skušali obnoviti društveno dejavnost, vendar je kmalu nastopil fašizem, ki je prepovedal delovanje vseh slovenskih društev. Po drugi svetovni vojni je društvo z novo energijo in zagnanostjo začelo nadomeščati zamujeno ter razvijati številne dejavnosti. Njegov prvi povojni predsednik je bil Mirko Frandolič, sledili pa so mu Andrej Jarc, Janko Gergolet, Jože Jarc, Karlo Ferletič, Viljem Gergolet in Zulejka Devetak.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V povojnih letih so ustanovili moški pevski zbor, dramski, mladinski in fotografski odsek, otroški pevski zbor ter otroško dramsko skupino. Pripravili so tudi izvirne predstave, društveno delovanje pa je s svojimi avtorskimi skladbami popestril satirično-kabaretni ansambel Krucenal band. Društvo je botrovalo tudi nastanku Športnega združenja Mladost. Skratka, od nekdaj je bilo tesno vpeto v življenje in utrip vasi, je s ponosom poudarila Vlasta Jarc.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V tem obdobju so prenovili tudi društveno stavbo. Pred približno letom dni je zaradi visoke starosti pevcev žal prenehal delovati moški zbor, ki je več desetletij veljal za gonilno silo društva Jezero. Dejavna pa je ostala ženska vokalna skupina, ki prav letos praznuje 35-letnico neprekinjenega delovanja. Obletnico bo društvo primerno zaznamovalo 7. novembra.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Predsednica se je še vprašala, kaj jih čaka v prihodnosti in kakšne kulturne vsebine bodo ponudili občanom. Hiter tehnološki razvoj, pametni telefoni in družbena omrežja nas postavljajo v nekakšen namišljeni svet oziroma »nesvet«. Zato si v društvu želijo, da bi se jim z novimi in svežimi zamislimi pridružili mladi, ki so prihodnost vsake organizirane skupnosti. Tekmovati s hitrim digitalnim svetom ne bo lahko, vendar lahko ljubiteljska kultura ponudi nekaj, česar različni zasloni ne premorejo: osebni stik, odprt pogovor, skupno petje in toplino, ki človeku vliva zaupanje v svet, ki ga obdaja, je še poudarila predsednica Jarc.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Pevski uvod in gostje&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Večer je potekal na dvorišču občinske stavbe, ki je bilo ob tej priložnosti nabito polno. Slovesnost je odprla društvena ženska vokalna skupina pod vodstvom Daria Bertinazzija. Predstavila se je s tremi skladbami iz zakladnice ljudskega izročila. Večer je vodila in povezovala Lara Colja, ki je občasno spregovorila tudi v pristnem doberdobskem narečju.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pozdravila je goste, med katerimi so bili doberdobski župan Peter Ferfoglia, goriški pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič, deželni predsednik in goriška pokrajinska predsednica ZSKD Karlo Ražem in Maja Humar - društvu je zveza izročila tudi plaketo -, predstavnice pobratene Prvačine z nekdanjo državno sekretarko za Slovence po svetu Vesno Humar na čelu ter predstavnica Tržiškega kulturnega konzorcija Tanja Tuta. Vsi so v svojih nagovorih društvu čestitali ob visokem jubileju in mu zaželeli uspešno delo tudi v prihodnje. Čestitke so izrekli še Loredana Marušič iz ŠZ Mladost, Dolores Černic iz KD Danica Vrh, Igor Peric iz Pihalnega orkestra Kras in Cristian Lavrenčič iz KD Hrast. V posebnem delu večera so podelili priznanja nekdanjim predsednikom društva Karlu Ferletiču, Viljemu Gergoletu in Zulejki Devetak, ki je bila sicer odsotna.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V drugem delu večera je nastopila Klapa Solinar iz Kopra, ki ima na svojem repertoarju predvsem dalmatinske in istrske pesmi. V sedemčlanski zasedbi prepeva tudi domačin Jari Jarc, ki je predstavil klapo in posamezne pesmi. Solinarji so občinstvo navdušili, poslušalci pa so se na povabilo pevcev pridružili prepevanju refrenov priljubljenih dalmatinskih viž.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Sobotni dobro obiskani večer je bil priložnost tudi za predstavitev ponatisa brošure Stari domači recepti z besedili v slovenščini, italijanščini in v doberdobskem narečju. Brošura je bila prvič izdana leta 1984 v obliki skupaj spetih ciklostiranih listov, zanjo so poskrbele članice ženskega odseka društva Jezero. Pomoč pri izdaji ponatisa je društvu zagotovil Tržiški kulturni konzorcij. Izvod knjižice so prejeli vsi udeleženci. Sobotno slavje se je zaključilo z družabnim srečanjem, med katerim so navzočim postregli tudi s torto, vodstvo društva pa so včeraj razveselile še pisne čestitke Mateja Arčona, predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260912-doberdob-120anniassjezero-12_1624560_20260914183257.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260912-doberdob-120anniassjezero-15_1624391_20260914183255.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260912-doberdob-120anniassjezero-13_1624543_20260914183255.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260912-doberdob-120anniassjezero-13_1624546_20260914183255.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260912-doberdob-120anniassjezero-13_1624541_20260914183256.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260912-doberdob-120anniassjezero-13_1624551_20260914183256.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260912-doberdob-120anniassjezero-15_1624554_20260914183256.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260912-doberdob-120anniassjezero-12_1624557_20260914183256.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Okusi ob meji 2026: 300 stojnic, 50 držav, 17 vasi</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/okusi-ob-meji-2026-300-stojnic-50-drzav-17-vasi-JL2269964</link>
<guid isPermaLink="false">46c5f437-93dd-4bff-a12f-3e7ccc320f73</guid>
<pubDate>Tue, 15 Sep 2026 04:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21368" vn="Topic" vid="11150">Okusi ob meji</category>
<category id="21642" vn="Author" vid="11120">Danjel Radetič</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<description readingtime="101">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-092025-gorizia-gustidifrontiera-37_1624303_20260914180138.jpg"&gt;&lt;p&gt;Tristo stojnic, petdeset držav, sedemnajst vasi. Na goriški občini se vneto pripravljajo na 21. Okuse ob meji, ki bodo potekali od četrtka, 24. septembra, do nedelje, 27. septembra. »Vsi občinski uradi so pod stresom, saj gre za enkratno prireditev, ki bo v mesto priklicala na tisoče obiskovalcev,« je na predstavitvi letošnje izvedbe povedal goriški župan Rodolfo Ziberna, ki je pojasnil, da se s ciljem ohranjanja dediščine Evropske prestolnice kulture 2025 tudi letos nadaljuje sodelovanje z novogoriško občino, ki bo na Trgu Evrope/Transalpina in v sosednjem EPICentru poskrbela za drugo izvedbo Brezmejnih okusov. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Občinski odbornik Luca Cagliari je pristavil, da bo po Gorici postavljenih tristo stojnic iz petdesetih držav, ki bodo kot običajno oblikovale tradicionalne vasi; letos jih bo sedemnajst. Uradno odprtje prireditve bo v četrtek, 24. septembra, ob 18. uri na Travniku, kjer bo postavljena stojnica Dežele Furlanije - Julijske krajine pod geslom Io Sono Friuli Venezia Giulia. V času prireditve bo s podaljšanim urnikom mogoče obiskati digitalno galerijo DAG v Bombijevem predoru, brezplačno si bo mogoče ogledati tudi grad, muzej Lasciapassare-Prepustnica na Rafutu, Palačo Coronini-Cronberg in razstavno galerijo Fundacije Goriške hranilnice; odprti bodo tudi Pokrajinski muzeji. Turistični vlakec bo povezoval Mamelijevo ulico s Trgom Evrope/Transalpina, kjer bodo potekali Brezmejni okusi. Njihovo odprtje bo v petek, 25. septembra, ob 18. uri z gastronomijo in glasbo. V soboto, 26. septembra, in nedeljo, 27. septembra, od 11. ure do polnoči bo mogoče odkrivati in okušati čezmejno gastronomsko ponudbo. Za najmlajše bodo v soboto in nedeljo od 12. do 17. ure potekale ustvarjalne dejavnosti in igre v okviru Xcenter - Play X. Od 17. ure dalje bodo sledile projekcije dokumentarnih filmov in avdiovizualnih produkcij, povezanih s programom Evropske prestolnice kulture 2025.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;»Niso le kulinarični dogodek«&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Brezmejni okusi niso samo kulinarični dogodek. So nadaljevanje ideje, ki jo je GO!2025 postavil v središče našega prostora: da meja ni ovira, ampak prostor srečevanja,« je včeraj izpostavila Marinka Saksida, vodja za družbene dejavnosti na Mestni občini Nova Gorica, za katero »je pomembno, da se po letu Evropske prestolnice kulture ta energija ne izgubi.« Zaradi tega želijo, da »EPICenter in območje ob meji ostaneta prostor, kjer se srečujejo prebivalci obeh mest, kultura kulinarika, turizem in lokalni produkti«. Marinka Saksida je pojasnila, da Brezmejni okusi so lep primer dediščine EPK2025, saj povezujejo Novo Gorico in Gorico, slovenske in italijanske ponudnike ter obiskovalce z obeh strani meje. Hkrati pa kažejo, da se lahko zgodba GO!2025 nadaljuje tudi skozi dogodke, ki so odprti, sproščeni in namenjeni vsem generacijam. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Deželno Furlanijo - Julijsko krajino je na včerajšnji predstavitvi zastopal odbornik Sergio Emidio Bini, ki je poudaril, da so Okusi ob meji izredno pomemben dogodek za širši prostor tudi iz turističnega vidika. »Med lanskim letom Evropske prestolnice kulture se je število turistov v Gorici glede na leto 2024 povečalo za 24 odstotkov, medtem ko je bil porast v primerjavi z letom 2019 kar 118,8-odstoten. Gorica je v zadnjih letih več kot podvojila število obiskovalcev in po lanskem letu potrjuje, da je lahko res privlačno mesto,« je poudaril Bini.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-092025-gorizia-gustidifrontiera-37_1624303_20260914180138.jpg">
<media:title>Lanski Brezmejni okusi (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»Tisti poraz se je 25. aprila spremenil v zmago«</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/tisti-poraz-se-je-25-aprila-spremenil-v-zmago-CL2269774</link>
<guid isPermaLink="false">e595ff78-d527-41d7-9a9d-b1201e878130</guid>
<pubDate>Mon, 14 Sep 2026 16:03:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21846" vn="Location" vid="11176">Trst</category>
<category id="359352" vn="Topic" vid="11150">NOB</category>
<category id="651153" vn="Topic" vid="11150">Obletnice</category>
<description readingtime="95">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/mg-4694_1624232_20260914164025.jpg"&gt;&lt;p&gt;Je Proletarska brigada preprečila nacistom, da bi zasedli ozemlje in na njem vzpostavili svojo oblast? Ne, ni. Toda v gozdovih, na ravnini in po domovih so ljudje začeli razumeti, kaj se dogaja, in tisti poraz se je  25. aprila spremenil v zmago.« Tako je zgodovinarka in goriška predsednica ANPI-VZPI Anna Di Gianantonio povedala v nedeljo na slovesnosti ob 83. obletnici Goriške fronte, ki jo je pred goriško železniško postajo priredilo združenje partizanov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Di Gianantonio je spomnila na delavke in delavce, ki so septembra 1943 prišli v Gorico, da bi preprečili nacistično okupacijo, ter na slovenske borce, ki so se organizirali že po italijanski zasedbi Jugoslavije. Medtem ko so se narodi bojevali v imenu svojih vlad, je bilo sodelovanje Slovencev in Italijanov sad srečevanj, odnosov in razprav, iz katerih je nastala skupna fronta.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po besedah govornice spomin na preteklost ne sme biti zgolj poklon ljudem, ki so delovali v okoliščinah, domnevno povsem drugačnih od današnjih. Nekateri pojavi se namreč vračajo, četudi v spremenjenih oblikah. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Kaj je prava varnost?&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Di Gianantonio je zgodovinski razmislek povezala z aktualnimi vojnami, poglabljanjem družbenih neenakosti in širjenjem rasizma. Opozorila je na trpljenje palestinskega prebivalstva in na vojno med Rusijo in Ukrajino, predvsem pa na evropsko oboroževanje, za katero se po njenih besedah namenja denar, ki ga zato zmanjkuje za zdravstvo, šolstvo, stanovanja in socialno varstvo. »Prava varnost pomeni zagotavljati delo, oskrbo in mir ter prisluhniti potrebam vse bolj obubožanih družb,« je poudarila.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Spregovorila je tudi o strahu pred priseljenci, ki se ga spodbuja v imenu varnosti, čeprav ti delajo v domovih in podjetjih. Ob tem je opozorila na odrekanje pravice do prostorov za molitev in na težave, s katerimi se priseljenci srečujejo pri podaljševanju dovoljenj za bivanje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Antifašisti so pred 83 leti jasno vedeli, kdo so njihovi zavezniki, je nadaljevala. Na Goriškem so se italijanski borci bojevali ob boku slovenskih, ki so jim priskrbeli orožje in prvo usposabljanje. Razumeli so, da je nacionalizem ideološko orožje fašizma. Člani Proletarske brigade so se zavedali tveganja, vendar so pred lastne koristi postavili cilj, da premagajo fašizem, državo rešijo iz vojne in si priborijo pravice, ki jim jih je režim dvajset let odrekal.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Zmaga 25. aprila ni bila dokončna, je opozorila: partizani so se morali v petdesetih letih zagovarjati na sodnih procesih, medtem ko so nekdanji fašisti znova zasedali položaje oblasti. Sledila pa so šestdeseta in sedemdeseta leta, ko so si milijoni delavcev izborili več svoboščin in boljše življenjske razmere. »Boji se torej nikoli ne končajo in vsakdo mora opraviti svoj del,« je dejala ter pozvala k zaščiti vrednot, za katere so mladi antifašisti izgubili življenje.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Udeležence sta pozdravila novogoriški župan Samo Turel in goriški občinski odbornik Maurizio Negro. Do mikrofona so stopili še predstavnik združenja mladih antifašistov FJK Michele Picilli, predstavnik Mladih komunistov Samuele Zonch, predsednica društva izgnancev iz Primorske Dora Levpušček in predsednik društva ANED iz Ronk Libero Tardivo.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/mg-4694_1624232_20260914164025.jpg">
<media:title>Slavnostna govornica Anna di Gianantonio (L.Z./TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/mg-4697_1624220_20260914164026.jpg">
<media:title>Pozdravil je tudi novogoriški župan Turel (L.Z./TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/mg-4703_1624240_20260914164026.jpg">
<media:title>Pred goriško železniško postajo so počastili 83-letnico goriške fronte (L.Z./TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/mg-4685_1624238_20260914164026.jpg">
<media:title>Pred goriško železniško postajo so počastili 83-letnico goriške fronte (L.Z./TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/mg-4689_1624236_20260914164026.jpg">
<media:title>Pred goriško železniško postajo so počastili 83-letnico goriške fronte (L.Z./TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/mg-4696_1624234_20260914164027.jpg">
<media:title>Pred goriško železniško postajo so počastili 83-letnico goriške fronte (L.Z./TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Jesensko dogajanje v Goriških Brdih kulturno obarvano</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/jesensko-dogajanje-v-goriskih-brdih-kulturno-obarvano-GL2269668</link>
<guid isPermaLink="false">976b0129-862f-4f5b-9d17-9a839ac71e4a</guid>
<pubDate>Mon, 14 Sep 2026 13:10:28 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21394" vn="Topic" vid="11150">Turizem</category>
<category id="1975620" vn="Location" vid="11176">Goriška Brda</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="85">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/brda_1624099_20260914151052.jpg"&gt;&lt;p&gt;Jesenski čas v Goriška Brda že tradicionalno prinaša kulturna in enogastronomska doživetja. Tudi letos so različni organizatorji pripravili številne dogodke vse tja do martinovanj, ki so v Brdih nekaj posebnega. Dogajanje se začenja že v tem tednu, največ dogodkov pa je napovedanih v prvi polovici oktobra.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Govorimo o res tradicionalnih dogodkih, ki jih organiziramo skupaj z različnimi soorganizatorji in takimi, ki povezujejo tudi skupen čezmejni prostor. Govorimo o umetnosti, literaturi, glasbi, likovnem ustvarjanju in enogastronomiji,« je dogajanje na današnji novinarski konferenci predstavila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V četrtek ob 18. uri bodo v Vili Vipolže odprli razstavo Barve jeseni, na kateri bo umetnik Marin Berovič predstavil svoj pogled na jesen skozi bogastvo barv.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Konec septembra bodo v Vili Vipolže gostili enega izmed festivalskih koncertov srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae. 25. septembra se bo ob 20. uri predstavil mednarodni trio z glasbo 14. in 15. stoletja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Grad Dobrovo bo v soboto gostil poseben večer meditacije in glasbe z naslovom Zdravilni zvoki na Gradu Dobrovo. Dogodek je zasnovan kot meditativni koncert, ki obiskovalce vabi v prostor tišine, notranjega ravnovesja in globokega poslušanja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tudi nedelja, 25. oktobra, bo glasbeno obarvana, ko bodo v Vili Vipolže že ob 15. uri gostili enega izmed koncertov v okviru festivala Oktober jazz in Jazz &amp;amp; Wine of Peace. V Goriška Brda prihaja Teis Semey Quintet z glasbenim projektom En Masse.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Med 1. in 4. oktobrom bo v Vili Vipolže potekal Festival R.o.R+, na katerem bo sodelovalo 15 umetnikov iz šestih držav sveta. Vprašanje Kje se danes konča okolje in začne telo je v središču letošnje edicije festivala R.o.R+, ki pod naslovom Modri premik / Blue Drift - Kar teče skozi nas v ospredje postavlja vodo, mikroplastiko ter prepletenost človeka z okoljem. Festival se letos prvič umešča v Vilo Vipolže v Brdih, kjer bo skozi dela domačih in mednarodnih umetnikov povezal umetnost, znanost, tehnologijo in vprašanja našega neposrednega življenjskega okolja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;10. oktober pa prinaša dva dogodka - Penčanje v Medani ter Brda Collio wine festival. Prvi bo povezal poezijo in vizijo na domačiji Reja v Neblem, drugi pa več kot 40 vinarjev iz slovenskega in italijanskega dela Goriških Brd.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Jesensko briško dogajanje zaznamuje tudi Mednarodni festival vizualnih umetnosti Art Circle. V okviru festivala bodo podelili tudi nagrado Etka Tutte, ki nosi ime po pokojnem umetniku in idejnemu vodji projekta Etku Tutti. Prejemnik letošnje nagrade bo srbski umetnik Mihael Milunović, ki ga je izbrala mednarodna žirija.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Dogajanje se bo zaključilo v začetku novembra, ko bodo Goriška Brda v znamenju martinovanj, torej vina in gastronomije.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/brda_1624099_20260914151052.jpg">
<media:title>Brda (FACEBOOK/BRDA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>S tridnevnim dogajanjem odpirajo doberdobsko telovadnico</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/s-tridnevnim-dogajanjem-odpirajo-doberdobsko-telovadnico-HL2269090</link>
<guid isPermaLink="false">1e1dd1b1-02c2-4490-84fe-85cf42e9a6c9</guid>
<pubDate>Mon, 14 Sep 2026 06:48:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22022" vn="Location" vid="11176">Doberdob</category>
<category id="84092219" vn="Topic" vid="11150">Odprtje</category>
<description readingtime="24">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-644073437-1255055340093851-5038852737_1623593_20260912191417.jpg"&gt;&lt;p&gt;V Doberdobu bo od četrtka, 17. septembra, do sobote, 19. septembra, potekalo slovesno odprtje prenovljene občinske telovadnice. Tridnevni program so zasnovali v znamenju športa, mladih in druženja. V četrtek ob 18.30 bo osrednja otvoritvena slovesnost s prerezom traku, blagoslovom in nagovori. Nastopili bodo MePZ Hrast, ŽVS Jezero, Kremenjak, PO Kras, Movartex in kvintet Ringelšpil. Sledilo bo druženje ob prigrizku. Petek bo prinesel prijateljsko košarkarsko tekmo Dom U17 ZKB - Jadran U17 ZKB. V soboto pa bodo od 16.30 dalje potekali turnir mladinskega nogometa, predstavitev športnih društev in sezone 2026/2027 ter deželni pokal moške odbojke z začetkom ob 20. uri. Soča ZKB Lokanda Devetak se bo borila za zmago proti ekipi Rojalese. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-644073437-1255055340093851-5038852737_1623593_20260912191417.jpg">
<media:title>Telovadnico uporabljajo od marca, slovesni prerez traku pa bo v četrtek</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»Paralaksa« goriške meje in zgodovine</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/paralaksa-goriske-meje-in-zgodovine-JK2268847</link>
<guid isPermaLink="false">579aafc4-7b57-4b35-afb0-dc661fbe7e97</guid>
<pubDate>Mon, 14 Sep 2026 05:21:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="361367" vn="Topic" vid="11150">Zgodovina</category>
<category id="1898881" vn="Topic" vid="11150">Meja</category>
<category id="17246276" vn="Topic" vid="11150">Filozofija</category>
<category id="67630968" vn="People" vid="11166">Kaja Širok</category>
<category id="68601653" vn="Author" vid="11120">Peter Abrami</category>
<category id="86908515" vn="People" vid="11166">Mirt Komel</category>
<description readingtime="87">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-260911-ngorica-visitamirtkomelepic-29_1623289_20260912173826.jpg"&gt;&lt;p&gt;V zadnjih letih smo slišali in brali kar precej metafor za meje na splošno, predvsem pa za mejo, ki je skozi čas bolj ali manj odločno ločevala Gorico in Novo Gorico. Prav tej je namenjena stalna razstava Mesto na meji, ki v novogoriškem EPICentru od lanskega novembra pripoveduje bogato in kompleksno zgodovino goriškega prostora. Ker pa EPIC ni samo stavba, temveč predvsem »Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja«, išče vedno nove pomene meje in zorne kote nanjo. Prav to je namen nove serije dogodkov Zgodbe meje, v okviru katere vsak mesec nov gost stalno razstavo osvetli s svojega zornega kota.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na prvem srečanju, ki je potekalo v petek, je po uvodnem pozdravu kustosinje dr. Kaje Širok skupino obiskovalcev po razstavi vodil pisatelj in filozof Mirt Komel. Zgodovina ima tako kot vse druge vede svojo metodologijo in svoje dogme, med katere spada tudi prepričanje, da obstaja nekakšna linearnost oziroma vzročno-posledična dinamika, ki vlada svetu. Pri tej zgodbi pa lahko po Komelovem mnenju linearnost obrnemo in si razstavo kronološko ogledamo od konca, torej od Evropske prestolnice kulture nazaj do 19. stoletja. Vmes pa sta bili dve svetovni vojni, fašizem in Jugoslavija.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Vodeni ogled Mirta Komela je nosil naslov Polprepustnica, gost pa je med večerom večkrat ponovil še eno besedo – »paralaksa«. Gre za nerazrešljivo vrzel med pogledoma na isti predmet z različnih zornih kotov. S tem konceptom slovenskega filozofa Slavoja Žižka je Komel opisal mejo in druge ključne dogodke v zgodovini Goriške, ki segajo od prve svetovne vojne do vstopa Slovenije v Evropsko unijo oziroma evropske širitve na Slovenijo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Avtor romana &lt;i&gt;Detektiv Dante&lt;/i&gt; je tako obiskovalce skozi zgodovino goriškega prostora vodil z drugačnim, manj običajnim pristopom. Poleg filozofije je Komel v ta namen uporabil tudi osebne izkušnje, denimo mladostniške izlete v Italijo, ki se mu je takrat prikazovala kot »čisto drugačen svet«, in literaturo: od Georgea Orwella do romana Mesto in mesto angleškega pisatelja Chine Miévilla.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Od konca do začetka in nazaj: od EPK do Avstro-Ogrske, ko je bila Gorica večetnično in večkulturno mesto. Zgodovina se danes ponavlja, saj v obeh mestih znova živi veliko ljudi z različnih koncev sveta. Zato je po filozofovem mnenju danes nesprejemljiv pogled na Gorico in Novo Gorico, ki upošteva samo Slovence in Italijane. V tem večkulturnem okolju pa je po Komelovih besedah sobivanje pravi izziv našega časa.Drugačna, nova izhodišča in poglede na goriško zgodovino bodo v prihodnjih mesecih na vodenih ogledih v sklopu serije Zgodbe meje predstavili še drugi gostje. Kaja Širok je napovedala, da bo naslednji na vrsti publicist Andrea Bellavite, za njim pa zgodovinar Marko Klavora. Točni datumi in urniki bodo kmalu objavljeni na spletni strani go-epic.eu.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-260911-ngorica-visitamirtkomelepic-29_1623289_20260912173826.jpg">
<media:title>Mirt Komel med svojo razlago v EPICentru (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V enem samem dnevu v Novi Gorici ukradli kar tri denarnice</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/v-enem-samem-dnevu-v-novi-gorici-ukradli-kar-tri-denarnice-YK2268818</link>
<guid isPermaLink="false">a7a11167-e990-43b3-b083-226c746a7633</guid>
<pubDate>Sun, 13 Sep 2026 08:18:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="788737" vn="Topic" vid="11150">Tatvine</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="31">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-09-12-at-17-14_1623254_20260912174430.jpg"&gt;&lt;p&gt;V trgovinah in nakupovalnih centrih na območju Nove Gorice so v četrtek obravnavali več tatvin denarnic. V prvem primeru je neznani storilec v večji trgovini na Cesti 25. junija iz ženske torbice odvzel denarnico z osebnimi dokumenti in gotovino. Materialna škoda znaša približno 120 evrov. V drugem primeru je oškodovanka v nakupovalnem centru na Cesti 25. junija pri blagajni restavracije poravnala račun in denarnico spravila v torbico. Kasneje je ugotovila, da ji je bila iz torbice ukradena. V njej je imela približno 300 evrov gotovine in osebne dokumente. Do tretje tatvine denarnice je prišlo v večjem nakupovalnem centru na Prvomajski ulici v Novi Gorici. Oškodovanki iz Italije so iz torbice ukradli denarnico z nekaj sto evri gotovine, osebnimi dokumenti in plačilno kartico. Materialna škoda znaša približno 600 evrov. V tretjem primeru imajo policisti utemeljeni osumljenki. Vse tri primere še preiskujejo.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-09-12-at-17-14_1623254_20260912174430.jpg">
<media:title>Fotografija je simbolična (FOTO P.C.)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V goriški market vstopil z mačeto</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/v-goriski-market-vstopil-z-maceto-LK2268728</link>
<guid isPermaLink="false">7b56ee8f-a5e8-49eb-b699-36f840b6f6e3</guid>
<pubDate>Sat, 12 Sep 2026 14:38:15 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21276" vn="Topic" vid="11150">Črna kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<description readingtime="23">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-tib-1481_1623163_20260912163809.jpg"&gt;&lt;p&gt;Nikomur ni zagrozil, marsikoga pa je vznemiril. Zakaj je ob vstopu v market držal v rokah mačeto, ni dano vedeti, saj okoliščine dogodka še niso pojasnjene. Nenavaden prizor se je v petek okrog 17. ure ponudil zaposlenim in kupcem trgovine Eurospar v Ulici Aquileia v Gorici, ki so poklicali na interventno številko. Moški se po pričevanju navzočih ni vedel nasilno, tudi ob prihodu karabinjerjev se ni upiral. Odpeljali so ga v vojašnico, kjer so opravili potrebna preverjanja, obvestili so tudi sodne oblasti. Goriški karabinjerji in zaposleni v trgovini so za Primorski dnevnik potrdili samo, da se je dogodek zgodil, drugih podrobnosti pa niso razkrili.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-tib-1481_1623163_20260912163809.jpg">
<media:title>Karabinjerji pred marketom (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Zaradi vročine nadvse uspešna poletna sezona</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/zaradi-vrocine-nadvse-uspesna-poletna-sezona-HK2268191</link>
<guid isPermaLink="false">8a7c5432-4ba5-437f-acab-ddc34ab9d179</guid>
<pubDate>Sat, 12 Sep 2026 04:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="2307063" vn="Topic" vid="11150">Bazen</category>
<category id="2483305" vn="Topic" vid="11150">Kopališča</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="101">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/720031184-2145405546238825-27801000_1622577_20260911180744.jpg"&gt;&lt;p&gt;Poletje se počasi poslavlja tudi z zunanjih kopališč v Gorici in Novi Gorici. Letošnja sezona je bila za obe kopališči nekoliko posebna. Novogoriški zunanji bazen se je po dveletnem premoru vrnil v poletno ponudbo v povsem prenovljeni podobi. Goriško kopališče na Rojcah, ki ga upravlja društvo Gorizia Nuoto, pa je svojo običajno ponudbo ob zunanjem bazenu obogatilo z več novostmi. »Zaradi izjemne vročine in lepega vremena, ki sta nas spremljala ves julij in avgust, je bila letošnja poletna sezona res uspešna,« je za Primorski dnevnik povedala podpredsednica društva Gorizia Nuoto Martina Gratton.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Letos več obiskov med tednom&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tudi ob hladnem bazenu je bilo letos poleti včasih pretoplo, pravi Martina Gratton. Z izjemo nekaterih deževnih dni v juniju so vse poletje beležili stalen obisk. »Vsako jutro nas je v okviru poletnih središč obiskalo okrog 250 otrok, popoldne pa smo gostili tudi do 600 kopalcev. Med tednom smo letos včasih dosegli številke, ki smo jih navadno beležili samo ob koncih tedna,« razlaga sogovornica. Pogosto se je število navzočih gibalo okrog 900, kar je skoraj največja zmogljivost kopališkega kompleksa. »Med njimi so večinoma prebivalci Gorice in okolice. Vse več pa je tudi obiskovalcev iz Slovenije, predvsem družin z otroki, saj pri nas najdejo igrala. Opazili smo tudi nezanemarljivo število turistov, od Madžarov do Angležev in Francozov,« nadaljuje Gratton. Pozitivno ocenjuje ponovno odprtje letnega bazena v Novi Gorici, saj se ponudbi po njenem mnenju dopolnjujeta.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Letošnja poletna ponudba goriškega kopališča na Rojcah je bila še bogatejša. Pred začetkom sezone so obnovili otroški bazen in ga opremili z novimi ploščicami. V vodnem parku so obiskovalce letos poleti pričakali nov tobogan in napihljiva igrala. Novost je bilo tudi območje za sprostitev, kjer sta bila ob večerih na voljo aperitiv in glasba. »Območje za sprostitev in aperitiv so zelo cenili predvsem obiskovalci, stari od 30 do 40 let. Za razliko od prejšnjih poletnih sezon smo letos tu priredili tudi več rojstnodnevnih zabav in drugih praznovanj. V preteklosti smo organizirali le praznovanja za otroke, zdaj pa opažamo več povpraševanja tudi med drugimi starostnimi skupinami,« pravi sogovornica.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Jutri se bo poletna sezona končala s posebnimi dejavnostmi, posvečenimi štirinožcem in solidarnosti. Na sporedu bo tradicionalni dan, namenjen psom. V sodelovanju s strokovnjaki bodo prikazali reševanje iz vode in osnove varnosti, zbirali pa bodo tudi sredstva za pomoč pasjima zavetiščema v Gorici in Fari.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V Novi Gorici se je s 7. septembrom končalo priljubljeno in zelo obiskano nočno kopanje v prenovljenem zunanjem bazenu. Zunanji kompleks bo ostal odprt do prehoda v notranji bazen, ki bo predvidoma v drugi polovici septembra. Odvisno bo od temperatur in vremenskih razmer. Od ponedeljka sledi novim urnikom:med tednom obratuje od 6.30 do 20. ure, ob koncih tedna pa od 8. do 20. ure. Medtem so odprli prijave za jesensko Čofotalnico. Vsak torek od 15. septembra do 20. oktobra se bodo v notranjem bazenu lahko otroci od 5. do 12. meseca starosti skozi igro ob podpori strokovnih sodelavcev postopoma navajali na vodo, starši pa spoznali varne prijeme in načine, kako otroku pomagati pri ustvarjanju pozitivnega odnosa do vode.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/720031184-2145405546238825-27801000_1622577_20260911180744.jpg">
<media:title>Goriški zunanji kopališki kompleks (ASD GORIZIA NUOTO)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V Novi Gorici za večjo varnost več patrulj in ukrepi v mestnem središču</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/v-novi-gorici-za-vecjo-varnost-vec-patrulj-in-ukrepi-v-mestnem-srediscu-EB2267987</link>
<guid isPermaLink="false">6e1374dd-324b-4a91-8fb1-52e660c2db74</guid>
<pubDate>Fri, 11 Sep 2026 13:46:20 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="651879" vn="Topic" vid="11150">Varnost</category>
<description readingtime="70">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/varnost_1622300_20260911154718.jpg"&gt;&lt;p&gt;Sosvet za zagotavljanje večje varnosti občanov, ki ga je sklical župan Samo Turel, je na današnjem sestanku sprejel več konkretnih ukrepov za izboljšanje varnosti in urejenosti v središču Nove Gorice. Na tem območju bodo okrepili skupne patrulje policije in redarstva, v katere bodo vključeni tudi predstavniki Dnevnega centra Šent, namestili dodatne koše za odpadke, okrepili čiščenje območja ter začeli postopek za postavitev novega javnega stranišča. Preučena bo tudi možnost namestitve videonadzora. Posebno pozornost so na sosvetu namenili tudi varnosti v večstanovanjskih stavbah, kjer bodo upravniki skupaj s policijo okrepili preventivno obveščanje stanovalcev.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pri večstanovanjskih stavbah v Novi Gorici je policija v zadnjem obdobju zaznala nekaj vlomov oziroma vlomnih tatvin, pri katerih se je pokazalo, da so bila vhodna vrata blokov pogosto odprta zaradi zračenja ali nedelujočih ključavnic. Zato bodo policija in upravniki stanovalce ponovno opozorili na pomen osnovnih preventivnih ukrepov. Govorili so tudi o videonadzoru, ki je v več novogoriških večstanovanjskih objektih že vzpostavljen. Ker pri nekaterih stanovalcih še vedno obstajajo pomisleki glede varstva osebnih podatkov, bodo upravniki skupaj s policijo pripravili pisna pojasnila o tem, kako je videonadzor urejen in kdo lahko do posnetkov dostopa.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Druga osrednja tema je bilo dogajanje v mestnem središču, predvsem na območju med trgovsko hišo in Kidričevo ulico 20. Na sestanku so poudarili, da je bil incident z dne 3. julija letos osamljen primer, storilec pa je bil odkrit in je v kazenskem postopku. Kljub temu so se vsi strinjali, da je treba nelagodje zaposlenih, obiskovalcev in stanovalcev jemati resno. Na tem območju bodo zato povečali prisotnost mešanih patrulj policije in redarstva, pri njihovem delu pa bodo sodelovali tudi predstavniki Dnevnega centra Šent, ki ljudi, ki se tam zadržujejo, dobro poznajo. Občina bo namestila dodatne smetnjake, koncesionarja pozvala k pogostejšemu čiščenju, začela pa bo tudi postopek za postavitev novega javnega stranišča. Kot ena od možnih lokacij se kaže območje prehoda pri trgovinah Ciciban in DM. Preučili bodo tudi možnost videonadzora (ne spletne kamere), ki bi imel predvsem preventivno vlogo in bi lahko pomagal pri razjasnjevanju morebitnih prekrškov ali kaznivih dejanj.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/varnost_1622300_20260911154718.jpg">
<media:title>Sosvet za zagotavljanje večje varnosti občanov, ki ga je sklical župan Samo Turel, je na današnjem sestanku sprejel več konkretnih ukrepov za izboljšanje varnosti in urejenosti v središču Nove Gorice (MESTNA OBČINA NOVA GORICA)</media:title>
</media:content>
</item>
</channel>
</rss>