<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0">
<channel>
<link>https://www.primorski.eu/rss/goriska</link>
<title>Goriška</title>
<description>Novice o dogajanju na Goriškem, črna kronika, kronika, gospodarstvo, dogodki, prireditve, pogovori, politika in zanimivosti</description>
<atom:link type="application/rss+xml" rel="self" href="https://www.primorski.eu/rss/goriska"/>
<item>
<title>V nekaj urah deset poskusov goljufije</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/v-nekaj-urah-deset-poskusov-goljufije-CD2162051</link>
<guid isPermaLink="false">1d9365d0-bb76-4f82-a6ce-6f17c15a5339</guid>
<pubDate>Sun, 12 Apr 2026 05:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="7320945" vn="Topic" vid="11150">Goljufije</category>
<description readingtime="74">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/karabinjerji-go_1499190_20260411183906.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na Goriškem se v petek v nekaj urah zgodilo kar deset poskusov goljufije, tarče pa so bile v vseh primerih starejše ženske. Kljub številnim poskusom, sporočajo goriški karabinjerji, se nobeden ni končal uspešno, saj goljufom ni uspelo zavesti niti ene od oškodovank.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot so sporočili iz goriškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev, so nepridipravi ravnali po že utečenem vzorcu, ki se v zadnjem času pogosto pojavlja tako na Goriškem tudi drugod po Italiji. Žrtve je po telefonu poklical domnevni karabinjer in jim povedal, da se je zgodil rop ali drugo kaznivo dejanje z avtomobilom, ki naj bi imel klonirano registrsko tablico. Vozilo naj bi bilo zapisano na ime starejše ženske ali katerega od njenih sorodnikov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;S tem izgovorom so skušali goljufi pri sogovornicah vzbuditi strah in zmedo. Dejali so jim, da je treba za »razbremenitev« sorodnika oziroma za preverjanje njegovega položaja zbrati nakit in druge dragocenosti, ki jih imajo doma. Te naj bi nato prišel prevzet domnevni marešalo, v resnici pa je šlo za del prevare, s katero bi goljufi prišli do denarja, nakita in drugih dragocenosti.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Ljudje postajajo previdnejši&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Da se nobeden od desetih poskusov ni izšel po načrtih storilcev, po oceni organov pregona kaže na večjo previdnost občanov pri tovrstnih primerih. K temu so po vsej verjetnosti prispevale tudi informacije, ki jih pristojne ustanove že dalj časa širijo na javnih srečanjih, v medijih in po uradnih kanalih. O takih goljufijah se namreč vse več govori, zato ljudje njihove značilnosti lažje prepoznajo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Goriško poveljstvo karabinjerjev ob tem znova opozarja na nekaj osnovnih, a pomembnih zaščitnih ukrepov. Občani naj bodo posebej pozorni na telefonske klice, v katerih neznanci ustvarjajo občutek nuje, govorijo o domnevnih sodnih ali policijskih zapletih sorodnikov in nato zahtevajo denar ali izročitev predmetov vrednosti. V takem primeru je treba pogovor takoj prekiniti ter neposredno poklicati enotno številko za nujne primere 112.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Karabinjerji obenem poudarjajo, da policija, karabinjerji in druge ustanove nikoli ne delujejo tako, da bi od ljudi na domu zahtevale denar, nakit ali druge dragocenosti zaradi preverjanj. Prav tako svetujejo, naj ljudje ne odpirajo vrat neznancem in naj o sumljivih stikih brez zadrege obvestijo svojce, sosede ali znance. Pomembno vlogo ima prav mreža družinskih in sosedskih odnosov, saj lahko hiter posvet prepreči prenagljeno odločitev.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/karabinjerji-go_1499190_20260411183906.jpg"/>
</item>
<item>
<title>PalaBigot se pripravlja na prvi koncert</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/palabigot-se-pripravlja-na-prvi-koncert-HD2162018</link>
<guid isPermaLink="false">939faff6-9c8f-4008-8703-11c5ee528dca</guid>
<pubDate>Sun, 12 Apr 2026 05:08:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21290" vn="Topic" vid="11150">Glasba</category>
<category id="21642" vn="Author" vid="11120">Danjel Radetič</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<description readingtime="103">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/palabigot-1-1_1499170_20260411180936.jpg"&gt;&lt;p&gt;Priprave na prvi veliki glasbeni dogodek v športni dvorani PalaBigot potekajo s polno paro: v sredo, 15. aprila, ob 21. uri bo na sporedu koncert, s katerim italijanski pevec Tommaso Paradiso začenja svojo novo turnejo. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po obsežni prenovi je športni objekt v Ulici Grappate postal sodobnejši, prijetnejši in bolj funkcionalen. Goriški župan Rodolfo Ziberna opozarja, da je PalaBigot po svojih značilnostih in zmogljivostih edinstven objekt v krogu več kot sto kilometrov. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Od Padove do Ljubljane PalaBigot resnično predstavlja edinstveno prizorišče, saj lahko zadosti potrebam koncertov do pet tisoč obiskovalcev. Njegova nesporna prednost je dvojna vloga – kot idealna lokacija za športne dogodke in spektakle. Naložba v našo dvorano tako ne bo ostala le ena najpomembnejših zapuščin projekta GO! 2025 na področju športa, temveč bo prenoveljeni objekt postal tudi idealno prizorišče za večje dogodke in koncerte z velikimi imeni,« poudarja Ziberna, ki je v prejšnjih dneh skupaj z občinskim odbornikom za velike dogodke Luco Cagliarijem obiskal športno dvorano PalaBigot, v kateri ravnokar nameščajo oder in vso potrebno opremo za koncert. Župan poudarja, da pri pripravi koncertnega prizorišča sodeluje tudi goriško košarkarsko društvo Dinamo, ki drugače uporablja dvorano za svoje treninge in tekme. Po besedah župana so uspeli uskladiti potrebe športnikov z zahtevami organizatorjev glasbenega dogodka. S potekom priprav na sredin koncert je zadovoljen tudi Cagliari. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Nenehno spremljamo vse vidike, povezane z varnostjo, logistiko in tehničnimi storitvami. Glasbeni dogodek je za nas pravi preizkus celotnega objekta, še posebej zato, ker gre za prvi koncert turneje pomembnega izvajalca. Dvorana, zasnovana tudi za koncerte, ima vrhunski zvočni sistem in prilagodljivo razsvetljavo. Vse je bilo načrtovano tako, da zagotavlja funkcionalnost in prilagodljivost,« poudarja Luca Cagliari in pojasnjuje, da je tehnična ekipa podjetja FVG Music Live že več dni na delu v športni dvorani PalaBigot, kjer bodo vaje pred koncertom potekale do torka, 14. aprila. Po koncertu bodo oder začeli razstavljati že ponoči, dokončno pa bo razstavljanje končano naslednji večer. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Na delu šestdeset tehnikov&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V priprave je vključenih približno 60 tehnikov turnejske ekipe poleg lokalnih delavcev in varnostnega osebja. Parket v dvorani so zaščitili s posebno podlago podjetja EPS Italia iz Tavagnacca. Podrobnosti odra ostajajo skrivnost, znano pa je, da je dolg 14 metrov in širok 10 metrov. Napoveduje se tudi bogata scenografija z močnim vizualnim učinkom, ki bo ustvarjena posebej za novo turnejo. Nameščenih bo 150 svetil in 100 kvadratnih metrov LED-zaslona. Paradiso se bo predstavil s pesmimi iz novega albuma &lt;i&gt;Casa Paradiso&lt;/i&gt;, med katerimi bo tudi »sanremska« &lt;i&gt;I romantici&lt;/i&gt;, in hkrati z uspešnicami iz preteklih let. Na odru ga bodo spremljali Matteo Cantaluppi (klaviature), Silvia Ottanà (bas), Angelo Trabace (klavir), Gianmarco Dottori (akustična kitara), Nicola Pomponi in Marco Antonio Musella (električni kitari), Daniel Fasano (bobni) ter vokalistki Roberta Montanari in Alice Barbara Tombola. Medijski partner turneje je Radio Deejay. Dogodek organizirata podjetji FVG Music Live in VignaPR v sodelovanju z goriško občino in družbo Live Nation Italia, ki je producent celotne turneje. Vstopnice za koncert so na voljo na spletnih straneh &lt;a rel="nofollow noopener noreferrer" href="https://eilo.it/" target="_blank"&gt;Eilo.it&lt;/a&gt;, &lt;a rel="nofollow noopener noreferrer" href="https://www.ticketone.it/" target="_blank"&gt;TicketOne.it&lt;/a&gt; in &lt;a rel="nofollow noopener noreferrer" href="https://www.ticketmaster.it/" target="_blank"&gt;Ticketmaster.it&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/palabigot-1-1_1499170_20260411180936.jpg">
<media:title>Priprave na koncert v dvorani PalaBigot (F.S.)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/palabigot-3_1499167_20260411180935.jpg"/>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/palabigot-1_1499172_20260411180937.jpg"/>
</item>
<item>
<title>Z avtomobilom v drog javne razsvetljave in dvoriščna vrata</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/z-avtomobilom-v-drog-javne-razsvetljave-in-dvoriscna-vrata-BE2161605</link>
<guid isPermaLink="false">bcfec7f8-385a-4c02-bf83-1b48c90d2d08</guid>
<pubDate>Sat, 11 Apr 2026 09:42:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22042" vn="Location" vid="11176">Moš</category>
<description readingtime="20">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/mos_1498832_20260411114616.jpg"&gt;&lt;p&gt;Goriški gasilci so danes malo pred 7.30 posredovali v Mošu, kjer se je pripetila prometna nesreča. Avtomobil je zapeljal s ceste in trčil v drog javne razsvetljave ter v dvoriščna vrata bližnje stanovanjske hiše.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Avtomobil so zavarovali in skupaj z reševalci službe za nujno medicinsko pomoč iz razbitin potegnili voznika. Zdravstveno osebje mu je na kraju nudilo prvo pomoč, nato so ga z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico. Gasilci so zavarovali celotno območje in so odpravili posledice nesreče. Na kraju so bili karabinjerji, ki preiskujejo vzroke nesreče.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/mos_1498832_20260411114616.jpg">
<media:title>Prizorišče nesreče (GASILCI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Briška češnja: nekoč vir dohodka, danes poslanstvo</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/briska-cesnja-nekoc-vir-dohodka-danes-poslanstvo-FE2161227</link>
<guid isPermaLink="false">c3da4196-ce43-4b45-bdef-a86f8c7b61c6</guid>
<pubDate>Sat, 11 Apr 2026 04:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="2276200" vn="Location" vid="11176">Vipolže</category>
<category id="2428153" vn="Topic" vid="11150">Sadjarstvo</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="88">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-10-at-18-51_1498632_20260410185633.jpg"&gt;&lt;p&gt;»Češnja je v preteklosti v Brdih mnogim generacijam nudila kruh. Predstavljala je v bistvu prvi zaslužek sezone, po dolgi zimi. Kar je prišlo potem, je bilo dodatek k temu. Mislim, da so Brici preživeli zaradi češenj,« je za Primorski dnevnik povedala Valentina Usenik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ob robu mednarodnega posveta o češnji, ki se je začel včeraj v Vili Vipolže in se bo nadaljeval še danes na raznih lokacijah v Brdih. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prireditelj posveta je Združenje sadjarjev Brda ob 60. obletnici Praznika češenj. Dvodnevni dogodek je del projekta &lt;i&gt;Češnja - sadež identitete in prihodnosti&lt;/i&gt;. »Na mednarodni konferenci se več strokovnjakov iz Slovenije, Italije in Madžarske loteva sodobnih izzivov in rešitev v pridelovanju češenj. Cilj je izmenjava dobrih praks,« nam je povedal Radovan Jelina, predsednik Združenja sadjarjev Brda, ki šteje 130 članov. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Mednarodno o češnji &lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Še do osemdesetih let prejšnjega stoletja so bile češnje v Goriških brdih prisotne skoraj na vsaki kmetiji. Številne družine so bolj kot od vinogradništva in vinarstva živele prav od sadjarstva, in sicer od češenj, breskev, marelic. Danes so mnoge sadovnjake nadomestili vinogradi in vinske kleti, češnja pa je iz temeljnega vira dohodka postala pravi simbol območja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prvi pisni viri o sadjarstvu v Brdih segajo v srednji vek, razmah pridelave češenj pa pripisujemo 19. stoletju. V času Avstro-Ogrske in pozneje Italije so bile briške češnje zelo iskane na dunajskem in tržaškem trgu. Brike so jih nosile na tržnico v Gorico. Že takrat so lahko dosegale visoke cene. »V preteklosti so v Brdih gojili številne sorte. Levji delež pridelanega sadja pa so porabili za predelavo in shranjevanje, za marmelade, suho sadje, kako žganje,« je še pojasnila Valentina Usenik. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot je poudaril Radovan Jelina, je bil posvet namenjen predvsem mlajšim generacijam. »Želeli smo pokazati, da obstajajo rešitve in da se da dejavnost peljati naprej, zato smo tudi v svojo sredo povabili strokovnjake tega področja,« je dejal. Ob tem je izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja, zlasti z Italijo in Madžarsko, ter izmenjavo dobrih praks na področju inovacij in varstva rastlin. Škodljivci namreč ne poznajo meja, zato je skupno ukrepanje nujno. »S sosedi iz Italije, ki prihajajo z območja Trenta in Gardskega jezera ter z Univerze v Bologni, že dolgo sodelujemo,« je povedal sogovornik. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Izzivov je pri pridelovanju češenj in sadja na splošno veliko, je še poudaril Radovan Jelina, zaradi tega je pomembno, da se tema obravnava interdisciplinarno in mednarodno. Posvet je celostno obravnaval pridelavo češenj:od biologije rastline, opraševanja in vpliva podnebnih sprememb do sodobnih tehnologij pridelave, varstva pred škodljivci in boleznimi ter ekonomskih in razvojnih izzivov sadjarstva. Pridelavo vse bolj otežujejo ravno novi škodljivci in bolezni, ki jih prinašajo globalne spremembe. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-10-at-18-51_1498632_20260410185633.jpg">
<media:title>Češnje v cvetu (P.C.)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-10-at-12-37_1498652_20260410185633.jpg">
<media:title>Praznik češenj bo letos na Gradu Dobrovo 6. in 7. junija (P.C.)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-10-at-15-40_1498653_20260410185633.jpg">
<media:title>Z včerajšnjega posveta (P.C.)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Težave in izzivi čezmejnega zdravstva</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/tezave-in-izzivi-cezmejnega-zdravstva-CF2160994</link>
<guid isPermaLink="false">8e9bc0dd-c38e-4411-894d-13a5c3c6437b</guid>
<pubDate>Sat, 11 Apr 2026 06:28:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="361365" vn="Topic" vid="11150">Zdravstvo</category>
<description readingtime="53">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/sanitas_1498271_20260410164840.jpg"&gt;&lt;p&gt;V okviru projekta Sanitas EZTS GO v torek, 14. aprila, organizira participativno srečanje za zbiranje izkušenj, težav in priložnosti, povezanih z izzivi čezmejnega zdravstva, iz vidika tistih, ki te izkušnje neposredno doživljajo. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pri pripravi čezmejnega protokola, enega glavnih predvidenih rezultatov projekta, želi EZTS GO vključiti tudi izkušnje ljudi, ki živijo ali delajo na obmejnem območju. Na srečanje, ki bo potekalo 14. aprila ob 16.30 v GO! centru na Korzo Verdi 51, so še posebej vabljeni italijanski državljani, ki delajo in/ali živijo v Sloveniji, ter slovenski državljani, ki delajo in/ali živijo v Italiji, in so se srečali s težavami pri dostopu do osnovnega zdravstvenega varstva v Sloveniji ali Italiji, ali so poskušali pridobiti zdravstvene storitve v Sloveniji, ker jih v Italiji niso mogli pravočasno dobiti (in obratno), ali pa so imeli omejitve ali druge težave pri dostopu do zdravstvenih storitev zaradi meje. Takšne in podobne situacije so na obmejnem območju pogoste. Z njihovim prepoznavanjem in razumevanjem lahko prispevamo k oblikovanju rešitev, ki bodo bolje prilagojene dejanskim potrebam prebivalstva. Zaključni del dogodka bo namenjen razpravi o čezmejnih izzivih, pri čemer bo poudarek na sodelovanju prebivalcev pri prepoznavanju skupnih problematik.  &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Glavni cilj projekta je priprava in uvedba čezmejnega protokola na področju osnovnega zdravstvenega varstva, ki bo omogočil hitrejše, bolj usklajeno in učinkovito zagotavljanje zdravstvene oskrbe tudi v čezmejnem prostoru, zlasti v primeru naravnih nesreč. Dogodek je brezplačen in bo potekal v italijanščini in slovenščini. Zaradi omejenega števila mest je prijava prek spletnega obrazca zelo priporočljiva. Obrazec za prijavo je na voljo v razdelku Dogodki na spletni strani EZTS GO (euro-go.eu). Projekt Sanitas sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/sanitas_1498271_20260410164840.jpg">
<media:title>Reševalci pri delu (SANITAS)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Po zasledovanju novogoriški policisti prijeli voznika v Gorici</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/po-zasledovanju-novogoriski-policisti-prijeli-voznika-v-gorici-NF2160816</link>
<guid isPermaLink="false">3e2ca6e2-111b-46dd-abf9-f3f3eeea066a</guid>
<pubDate>Fri, 10 Apr 2026 13:43:41 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<description readingtime="46">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/policijaslovleocaharija-350478-20220113160318_1498163_20260410154355.jpg"&gt;&lt;p&gt;Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Nova Gorica so včeraj malo pred 14.30 med opravljanjem rednih nalog v Solkanu z modro lučjo in sireno večkrat poskušali ustaviti voznika avtomobila znamke toyota yaris z italijanskimi registrskimi oznakami, poročajo Primorske novice. Na znake ni ustavil, ampak je bežal v Italijo. Slovenski policisti so zapeljali za njim in ga kmalu prijeli ter predali italijanskim varnostnim organom.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pred tem je voznik v Solkanu sunkovito zapeljal pred službeno vozilo policije in nato močno pospešil v smeri Ceste IX. korpusa. Policisti so zapeljali za vozilom in ga na predpisani način poskušali ustaviti, vendar voznik znakov policije ni upošteval ter je  vožnjo nadaljeval proti nekdanjemu mejnemu prehodu Solkan in nato zapeljal v Italijo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na podlagi sporazuma o čezmejnem policijskem sodelovanju so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Nova Gorica zapeljali za pobeglim voznikom, o dogodku pa so obvestili italijanske varnostne organe.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pobegli voznik je nadaljeval z nevarno vožnjo po ulicah Gorice, pri čemer je trčil v robnik in poškodoval avto. Policisti so ga kmalu prijeli in ga predali v nadaljnji postopek italijanskim policistom. Ugotovili so, da je avtomobil vozil 33-letni državljan Italije. Zoper voznika bodo policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Nova Gorica uvedli postopek zaradi kršitev zakona o pravilih cestnega prometa, prav tako pa bodo zoper njega ukrepali tudi italijanski varnostni organi zaradi kršitev, storjenih na območju Italije.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/policijaslovleocaharija-350478-20220113160318_1498163_20260410154355.jpg">
<media:title>Policija, fotografija je simbolična (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Leta 2024 odvzeli 233 vozniških dovoljenj, lani pa 300 </title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/leta-2024-odvzeli-233-vozniskih-dovoljenj-lani-pa-300-GF2160329</link>
<guid isPermaLink="false">dbee48f1-3687-456e-8a67-3a2a7541867a</guid>
<pubDate>Fri, 10 Apr 2026 08:28:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22038" vn="Location" vid="11176">Tržič</category>
<category id="752047" vn="Topic" vid="11150">Policija</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<description readingtime="86">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-gorizia-n_1497594_20260409192930.jpg"&gt;&lt;p&gt;V lanskem letu se je število prijav računalniških kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala goriška poštna policija, v primerjavi z letom prej rahlo znižalo, in sicer s 117 na 107. Z 20 na 30 pa se je povečalo število ovadenih in preiskovanih zaradi računalniških vdorov, goljufij in drugih tovrstnih dejanj. Delovanje goriške policije na področju računalniške in drugih vrst kriminalitete povzema poročilo, ki ga je goriška kvestura objavila ob praznovanju 174. obletnice ustanovitve državne policije.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Lani je slovesnost potekala na Trgu Evrope / Transalpina, letos pa jo bo gostil Tržič: danes bo med 9. in 13. uro na Trgu Republike predstavitev različnih specializiranih enot državne policije, ob 11. uri pa bo v gledališču Marlene Bonezzi potekala slovesnost.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Na meji lani zasegli 20 vozil&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Obletnica je ponudila priložnost, da pod drobnogled vzamemo podatke o dejavnosti goriških policistov. Prometna policija je leta 2024 legitimirala 15.467 ljudi, pregledala 9365 vozil, odvzela 233 vozniških dovoljenj in 231 prometnih dovoljenj. Prometni policisti so pred dvema letoma aretirali eno osebo in našteli 5526 kršitev cestnoprometnega zakonika. Lansko leto je prometna policija legitimirala 18.373 oseb, pregledala 10.796 vozil, odvzela 300 vozniških dovoljenj in 217 prometnih dovoljenj ter aretirala štiri osebe. Kršitev cestnoprometnega zakonika je bilo lani rahlo več, in sicer 5740. Leta 2024 je bilo skupno aretiranih 163 ljudi, lani pa 81. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na meji je bilo leta 2025 pregledanih skoraj 165 tisoč vozil, legitimiranih pa več kot 600 tisoč oseb, med njimi je bilo 50 aretiranih. Mejna policija je zasegla 20 vozil in 56 kosov orožja. Leto prej je bilo sicer pregledanih več vozil, in sicer več kot 192 tisoč, identificiranih oseb pa skoraj polovica manj, nekaj več kot 350 tisoč. Aretiranih je bilo 53 oseb. Zasegli so 15 vozil in 17 kosov orožja.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Na trg vabijo tudi otroke&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Danes bo ob 11. uri v občinskem gledališču Marlene Bonezzi v Tržiču potekala uradna slovesnost v navzočnosti civilnih, vojaških in verskih oblasti. Na slovesnosti bo sodelovala tudi godba brigade Pozzuolo del Friuli iz Gorice. Od 9. do približno 13. ure bodo na Trgu Republike na voljo informativne stojnice. Obiskovalcem se bodo predstavile različne policijske enote: prometna policija, železniška policija, mejna policija in poštna policija. Prisotni bodo tudi kriminalistični tehniki, forenziki in pirotehniki, ki bodo obiskovalcem omogočili, da od blizu spoznajo njihove dejavnosti, tehnologije in operativna sredstva.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Posebna pozornost bo namenjena najmlajšim, zanje bo pripravljen izobraževalni kolesarski poligon, kjer bodo prometni policisti otrokom predstavili prometne znake in osnovna pravila na cesti. Na ogled bo postavljeno tudi staro policijsko vozilo, prisotni pa bodo tudi predstavniki slovenske in avstrijske policije.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.&lt;/u&gt; &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-gorizia-n_1497594_20260409192930.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Predsednico nagovorili tudi tržaški dijaki (video)</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/predsednico-nagovorili-tudi-trzaski-dijaki-video-GF2160181</link>
<guid isPermaLink="false">9e600363-e348-4449-a5f9-046e84fe7ec1</guid>
<pubDate>Thu, 09 Apr 2026 16:32:03 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21642" vn="Author" vid="11120">Danjel Radetič</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="2339673" vn="Topic" vid="11150">Obiski</category>
<category id="40487924" vn="Topic" vid="11150">Predsednica republike</category>
<description readingtime="54">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260409-ngorica-natas-apircmusar-tib_1497487_20260409182706.jpg"&gt;&lt;p&gt;Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je danes, 9. aprila, mudila v Novi Gorici, kjer se je udeležila nagrajevanja tekmovanja POPRI 2026, ki že več kot dve desetletji mladim omogoča razvoj lastnih poslovnih idej in pridobivanje prvih podjetniških izkušenj.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Predsednica Nataša Pirc Musar se je pred nagrajevanjem, ki je potekalo v novogoriškem Kulturnem domu, sprehodila med stojnicami, ki so jih udeleženci tekmovanjapostavili po Bevkovem trgu. Predsednica je v družbi državne sekretarke na uradu za Slovencev v zamejstvu in po svetu Vesne Humar postala tudi pred stojnico tržaškega zavoda Jožefa Štefana, kjer sta ji Petra Coretti in Nina Salvi predstavili projekt tihega sušilca za lase &lt;i&gt;Bora Hairdryer&lt;/i&gt;, ki ga lahko uporabimo, ne da bi s hrupom motili drugih, nakar sta Gabrijel Beorchia in Amir Xavier Del Coco spregovorila o svojem stojalu za ogrevanje trobil &lt;i&gt;Termo Brass&lt;/i&gt;. Tržaške dijake je spremljal prof. Marko Zubalič. Še pred prihodom predsednice so na Bevkovem trgu dijaki goriškega zavoda Žige Zoisa predstavljali obiskovalcem stojnic projekt &lt;i&gt;Najdi svoj Flow&lt;/i&gt;, s katerim nagovarjajo k digitalnemu odklopu in ponovnemu stiku z naravo. »Tekmovanja POPRI smo se udeležili z istim projektom, s katerim smo sodelovali na sejmu &lt;i&gt;Več znanja za več turizma&lt;/i&gt;, sicer smo tokrat večjo pozornost namenili podjetniški ideji z izdelavo mini-poslovnega načrta,« je povedala prof. Flavija Bezeljak, sicer so pri pripravi projekta sodelovali dijaki petega razreda turistične smeri zavoda Žige Zoisa Eva Miklus, Letizia Križmančič, Ester Paulin, Agnes Remec, Gloria Hvalič, Sebastian Formentini in Anja Pahor. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Predsednica Nataša Pirc Musar je dopoldne obiskala novogoriško osnovno šolo Milojke Štrukelj in dom starejših občanov. Sledilo je delovno kosilo z županom Samom Turelom.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260409-ngorica-natas-apircmusar-tib_1497487_20260409182706.jpg">
<media:title>Nataša Pirc Musar s tržaškimi dijaki (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260409-ngorica-natas-apircmusar-tib_1497493_20260409182706.jpg"/>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260409-ngorica-natas-apircmusar-tib_1497496_20260409182707.jpg"/>
</item>
<item>
<title>Na skupnem goriškem trgu v znamenju športa in vključevanja</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/na-skupnem-goriskem-trgu-v-znamenju-sporta-in-vkljucevanja-CF2160127</link>
<guid isPermaLink="false">86f66a8f-f7a1-4b73-b0ef-df688eb57aa6</guid>
<pubDate>Fri, 10 Apr 2026 04:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="1463518" vn="Topic" vid="11150">Mladi</category>
<category id="10654915" vn="Topic" vid="11150">Šport</category>
<category id="81599060" vn="Topic" vid="11150">Vivicittà</category>
<description readingtime="70">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-1000152697_1497446_20260409173441.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na skupnem trgu obeh Goric je včeraj dopoldne vladalo športno, čezmejno in vedro vzdušje. Okrog 450 mladih se je namreč zbralo na 25. uličnem teku Vivicittà – Poživimo mesti za šole, ki ga prirejajo združenje UISP, ZSŠDI, Športna zveza in Športni zavod Nova Gorica. Letos se je prireditvi pridružil tudi Zavod Sport e Salute, ki je vsem udeležencem poklonil spominsko majico. Tekmovanje je bilo vključeno v širši projekt Together We Go.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Športni dogodek je bil namenjen učencem petih razredov osnovnih šol (letnik 2015) in učencem prvostopenjskih srednjih šol (letniki 2014, 2013 in 2012). Tekmovanja se je skupno udeležilo približno 300 učencev iz šestnajstih šol z Goriškega in Novogoriškega: sodelovale so prvostopenjske srednje šole Ascoli, Locchi, Trinko in Perco ter osnovne šole Krmin - Feltre, Krmin - Manzoni, Romans, Koprivno, Mariano, Gradišče, Škocjan ob Soči, Števerjan - Gradnik, Nova Gorica - Erjavec, Solkan, Kanal in Most na Soči.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Udeležence so organizatorji razdelili po spolu in letniku v štiri starostne kategorije. Letniki 2015 so tekli na 600-metrski progi, letniki 2014 na 800-metrski, letniki 2013 in 2012 pa na 1000-metrski progi. Tekmovanje se je sklenilo z nagrajevanjem najboljših treh v vsaki starostni kategoriji, ki so za uvrstitev prejeli spominske medalje različnih leskov. Med udeleženci iz slovenskih šol v Italiji sta medalji osvojili učenki šole Trinko Camilla Carubba (letnik 2012) in Costanza Sabatini (letnik 2013).&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kot omenjeno, je bilo udeležencev dogodka skupno okrog 450. Goriška šola Ascoli je namreč na srečanje pripeljala še dodatnih 98 otrok, ki so se udeležili poučnega pohoda v okolici Trga Evrope / Transalpina. Novost letošnje izvedbe pa je bila demonstracijska dejavnost vključevalne košarke za osebe s posebnimi potrebami, baskina, ki jo gojijo pri tržiškem društvu Gobeyond. Omenjene aktivnosti na igriščih GOGI&amp;amp;GIGI se je udeležilo približno 50 ljudi, med njimi 15 spremljevalcev in 35 oseb s posebnimi potrebami.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tudi letošnja prireditev je potekala pod pokroviteljstvom Občine Gorica, Mestne občine Nova Gorica in Šolskega urada za Goriško. V nedeljo, 12. aprila, pa bo na sporedu še 29. tekaško-pohodniška čezmejna prireditev Vivicittà – Poživimo mesti. Start bo ob 9.30 na parkirišču pri Rdeči hiši.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-1000152697_1497446_20260409173441.jpg">
<media:title>Z včerajšnjega dogajanja na Trgu Evrope / Transalpina (ZSŠDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-260409-gorizia-vivicitta-scuole-tibal_1497453_20260409173631.jpg">
<media:title>Vivicittà - Poživimo mesti za šole (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-260409-gorizia-vivicitta-scuole-tibal_1497456_20260409173632.jpg">
<media:title>Nagrajenci (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Mladenič je v Novi Gorici napadel mladoletnici</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/mladenic-je-v-novi-gorici-napadel-mladoletnici-CL2159730</link>
<guid isPermaLink="false">13de727e-c6b4-4811-b46d-e63bac2f6ed0</guid>
<pubDate>Thu, 09 Apr 2026 09:12:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="752047" vn="Topic" vid="11150">Policija</category>
<category id="924861" vn="Topic" vid="11150">Nasilje</category>
<category id="6922503" vn="Topic" vid="11150">Nasilje nad ženskami</category>
<description readingtime="20">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/2284593-2284593_1497000_20260409111221.jpg"&gt;&lt;p&gt;Včeraj dopoldne je pred novogoriškim nakupovalnim središčem Supernova prišlo do nasilnega napada na dve mladoletni dekleti, kot so Radiu Robin potrdili iz novogoriške policijske uprave.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Mlajši italijanski državljan - šlo naj bi za starega znanca policije iz okolice Vidma - je iz nepojasnjenih razlogov napadel mladoletni dekleti, ki sta malicali pred Supernovo. Enemu izmed deklet je uspelo zbežati, drugo je italijanski državljan večkrat udaril v obraz, dokler ga ni ustavil mimoidoči moški, poroča Radio Robin. Nato je italijanski državljan grozil drugim prisotnim, dokler ga policija ni odvedla v pripor. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/2284593-2284593_1497000_20260409111221.jpg">
<media:title>Policija je italijanskega državljana odvedla v pripor</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>V osrčju prenovljenega parka središče za kulturno eksperimentiranje</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/v-osrcju-prenovljenega-parka-sredisce-za-kulturno-eksperimentiranje-CL2159307</link>
<guid isPermaLink="false">d688c0e0-f476-4032-8e50-b257a2c2a4d1</guid>
<pubDate>Thu, 09 Apr 2026 04:25:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="1708010" vn="Topic" vid="11150">Parki</category>
<category id="22485288" vn="Author" vid="11120">Petra Ciglic</category>
<category id="79098406" vn="Topic" vid="11150">Basaglia</category>
<description readingtime="130">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/260403-gorizia-parcobasaglia-tibald_1496560_20260408192543.jpg"&gt;&lt;p&gt; »To je zame izjemen dan. Na ta kraj sem močno navezan, saj sem dolga leta delal tu nasproti, v nekdanji bolnišnici. Ko sem sem zahajal zaradi službe, sem vedno čutil tesnobo, bolečino ljudi, ki so bili tu zaprti in izključeni iz družbe,« je dejal deželni odbornik Sebastiano Callari pred prerezom traku na včerajšnjem odprtju prenovljenega Parka Basaglia. Le-ta je bil nekoč dvorišče psihiatrične bolnišnice, ki jo je v drugi polovici 20. stoletja zaznamovala izkušnja psihiatra Franca Basaglie. »Revolucija, na katero morajo biti Goričani in celaFurlanija - Julijska krajina neizmerno ponosni,« je izpostavil deželni odbornik za premoženje in digitalizacijo, ki si je v zadnjih letih prizadeval za prekvalifikacijo obsežnih zelenih površin, ki so nekoč pripadale goriški psihiatrični bolnišnici. Vobnovo parka, ki pokriva približno 12 tisoč kvadratnih metrov površine, je bilo vloženih okrog dva milijona evrov. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;V osrčju parka so včeraj odprli še en kulturni biser. V prostorih nekdanje cerkvice je namreč zaživelo novo večnamensko kulturno središče &lt;i&gt;Piccolo Cielo&lt;/i&gt;, ki bo gostilo predstave, delavnice in druge dogodke. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Za zamudo krivi razni dejavniki&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Lik Franca Basaglie so si dolga leta nekateri skušali prisvojiti. A danes vemo, da gre za svetovno dediščino,« je izjavil Callari. Šušlja se namreč, da bi za psihiatra Basaglio in njegov doprinos vložili kandidaturo za Unescov seznam. Tudi župan Rodolfo Ziberna je prenovo parka umestil v širši kontekst. »Ta zgodba ni le naša, temveč evropska. Tukaj se je zgodila prava revolucija na področju duševnega zdravja,« je izpostavil goriški prvi občan in pristavil, da so park in vse stavbe v njem prostori velikega trpljenja, ki mu je postavil konec prav »junak«Basaglia. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Današnja podoba parka je rezultat dolgotrajnega in zapletenega procesa. Prizadevanja za obnovo segajo v leto 2018, ko so sporazum o regeneraciji območja podpisali zdravstveno podjetje Asugi, Dežela FJK in ustanova Erpac. Zamude so povzročili raznorazni dejavniki: od administrativnih zapletov, pandemije in drugih tehničnih ovir, je pojasnil Callari. Posebej zahtevna so bila dela pod površjem. Park je bil namreč tudi prizorišče vojaških spopadov, zato so morali v sodelovanju z vojsko odstraniti neeksplodirana ubojna sredstva in prilagoditi projekt. Pri tem so odkrili tudi jarke iz časa prve svetovne vojne. Najbolj simbolna sprememba pa je bila morda odstranitev ograje na meji med Italijo in Slovenijo. Poleg tega so v parku uredili pešpoti, zasadili nad 40 tisoč rastlin, posekali 39 dreves v slabem stanju in posadili novih 60.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prenova pa še zdaleč ni zaključena. Velik del stavb znotraj kompleksa ostaja neizkoriščen. Antonio Poggiana, direktor zdravstvenega podjetja Asugi, je napovedal postopno oživljanje celotnega območja: »To je prostor zgodovine in kulture, še vedno pa ostaja tudi kraj socialno-zdravstvene dejavnosti.« Poseben poudarek bo namenjen osrednji stavbi, kjer je še vedno ohranjen Basagliev nekdanji kabinet. Zavod Erpac pa si prizadeva za ureditev manjšega gostinskega objekta. Dela naj bi se nagibala h koncu, odprtje je bilo pred meseci napovedano v juniju.  &lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Prostor kulture, odnosov, skupnosti&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pomemben korak v tej smeri je že narejen z odprtjem novega kulturnega prostora &lt;i&gt;Piccolo Cielo&lt;/i&gt;. Objekt, ki so ga uredili s finančno podporo Dežele FJK, bo v naslednjih osmih letih upravljalo goriško društvo Fierascena, potem pa bo vrnjeno goriški skupnosti. Njegova umetniška vodja Elisa Menon je ob odprtju poudarila simboliko začetka: »Tukaj je začel Basaglia in tukaj začenjamo tudi mi. &lt;i&gt;Piccolo cielo&lt;/i&gt; ni le prostor kulture, temveč odnosov in skupnosti«. »Prekvalifikacija zapuščene cerkvice je več kot le pomemben gradbeni poseg,« je ob robu odprtja dejal deželni svetnik Diego Bernardis in dodal, da je nov večnamenski prostor v popolnem sozvočju z vrednotami našega okolja in dediščino projekta GO!2025. »Želimo, da to postane prostor resničnega kulturnega eksperimentiranja,« je dejal Callari. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Program se začenja že danes, in sicer s sklopom dogodkov pod imenom &lt;i&gt;Atmosfere&lt;/i&gt;, ki združuje gledališče, glasbo, literaturo, film in druženje v skupnem prostoru kulture. V prvem delu, imenovanem &lt;i&gt;Atmosfera Onirica&lt;/i&gt;, bodo tri dni posvetili domišljiji, umetnosti in viziji skozi projekcije, predstavitve knjig, koncerte in gledališke predstave. Vse informacije so na voljo na spletni strani piccolocielo.it.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260403-gorizia-parcobasaglia-tibald_1496560_20260408192543.jpg">
<media:title>V parku so zasadili 60 novih dreves (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260408-gorizia-parcobasagliainaugur_1496570_20260408192543.jpg">
<media:title>Nekdanja cerkvica bo odslej kulturno središče Piccolo cielo (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260403-gorizia-parcobasaglia-tibald_1496573_20260408192543.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260403-gorizia-parcobasaglia-tibald_1496576_20260408192543.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260408-gorizia-cantierepuntoristoro_1496579_20260408192544.jpg">
<media:title>V teku so dela za gostinski objekt (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260408-gorizia-parcobasagliainaugur_1496582_20260408192544.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/260408-gorizia-parcobasagliainaugur_1496585_20260408192545.jpg">
<media:title>(TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Kjer besede izgubljajo pomen, odnosi pa globino</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/kjer-besede-izgubljajo-pomen-odnosi-pa-globino-EL2159060</link>
<guid isPermaLink="false">749a286c-ccd9-40ff-87b4-d7c695f97738</guid>
<pubDate>Thu, 09 Apr 2026 08:15:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21302" vn="Topic" vid="11150">Gledališče</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="1837182" vn="Topic" vid="11150">Šole</category>
<category id="53186406" vn="Author" vid="11120">Katarina Visintin</category>
<description readingtime="59">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/krilati-oreh-7243548_1496448_20260409112143.jpg"&gt;&lt;p&gt;Gledališka skupina liceja Gregorčič-Trubar Krilati oreh se vrača na oder z novo, drzno predstavo. V Kulturnem domu v Gorici bodo jutri ob 11. uri premierno uprizorili anti-igro Naslov še iščemo. Ponovitev bo istega dne ob 20.30.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pod režijo profesorice Tjaše Ruzzier, s kostumi Carlotte Nanut in koreografijo Nike Bagon, se skupina tokrat podaja v svet absurdnih dialogov in prevrnjenih vlog, ki naj bi izpostavili sivo samoto posameznikov v današnji medijski plitkosti. Predstava črpa navdih iz dramatike absurda in se poklanja Eugènu Ionescu ter Achilleju Campanileju. Gre za kolaž prizorov, ki združuje odlomke iz Plešaste pevke in Il povero Piero. Prepletena je s sodobnimi elementi, plesnimi točkami in vizualnimi vložki, ki spominjajo na parodijo talent šovov.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;b&gt;Nastala je iz želja dijakov&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Posebnost letošnje uprizoritve je njen izvor,« nam je povedala režiserka. Predstava je nastala iz želja dijakov, ki jih je v skupini kar trideset. Predlogov je bilo kar veliko, od tragikomedije vse do ljubezenske zgodbe, muzikala in vključevanja južnjaške kulture, nakar jih je profesorica povezala v celoto skozi poetiko absurda. Tako je nastalo delo, ki hkrati zabava in razkriva.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Naslov še iščemo na ironičen način prikazuje posameznike, ujete v klišejske fraze in prazne družbene konvencije. »Junaki delujejo kot lutke, ujete v avtomatizme jezika, kjer besede izgubljajo pomen, odnosi pa globino,« je pojasnila Ruzzier. Predstava kritično zareže v površinskost sodobne družbe in komunikacijo medijev, kjer prevladujeta videz in spektakel. Skozi sedem jezikov, od slovenščine in italijanščine do narečij in angleščine, predstava razkriva razpad jezika in hkrati išče nove poti izražanja. Pomembno vlogo ima ples, ki predstavlja osvoboditev od togih struktur in ponuja možnost pristnega stika.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Kljub kritičnemu tonu predstava ne ostaja brez upanja. Zaključek prinaša vitalnost in simbolno »praznovanje juga«, ki predstavlja toplino, spontanost in pristnost odnosov, kot protiutež hladni, avtomatizirani družbi. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/krilati-oreh-7243548_1496448_20260409112143.jpg">
<media:title>Skupinska slika dijaške gledališke skupine Krilati oreh</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Vandali poškodovali lila klop v goriškem Ljudskem vrtu</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/vandali-poskodovali-lila-klop-v-goriskem-ljudskem-vrtu-AK2158983</link>
<guid isPermaLink="false">9daa1e2c-8a81-4dcd-88dc-c9fcf5491971</guid>
<pubDate>Wed, 08 Apr 2026 14:09:31 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<description readingtime="28">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/vandali_1496365_20260408161148.jpg"&gt;&lt;p&gt;Lila klop, ki jo je 31. marca Občina Gorica v sodelovanju s podjetjem občinskih lekarn, zdravstvenim podjetjem Asugi, združenjema La Fenice in Ali di Vita ter sindikatom finančnih delavcev Silf  postavila v goriškem v Ljudskem vrtu , da bi ozaveščala o motnjah hranjenja, so vandali danes poškodovali. Odtrgali so in odnesli tablico z napisom: »Kjer je prostor za posluh, tam se rodi upanje. Skupaj proti motnjam hranjenja.«&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Gre za dejanje, ki je prizadelo globoko sporočilo, ki ga lila klop oddaja, so med drugim zapisali na goriški občini, saj gre za prostor za razmislek, poslušanje in boj proti motnjam, kot so anoreksija, bulimija in kompulzivno prenajedanje. »Vandalsko dejanje ima zato še toliko hujši pomen, saj je prizadelo skupni simbol in sporočilo upanja, namenjeno zlasti mladim in njihovim družinam,« opozarjajo.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/vandali_1496365_20260408161148.jpg">
<media:title>Poškodovana lila klop v goriškem Ljudskem vrtu (OBČINA GORICA)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Kulturni dom Nova Gorica nameravajo ohraniti in krepiti z dediščino EPK</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/kulturni-dom-nova-gorica-nameravajo-ohraniti-in-krepiti-z-dediscino-epk-BK2158928</link>
<guid isPermaLink="false">1a19d5fa-129a-4fe6-8a58-c0e4fe1809f5</guid>
<pubDate>Wed, 08 Apr 2026 13:10:55 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<category id="7070104" vn="Topic" vid="11150">Kulturni dom Nova Gorica</category>
<description readingtime="41">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-08-at-14-46-15_1496252_20260408151327.jpg"&gt;&lt;p&gt;Po večmesečnem tehtanju so na Mestni Občini Nova Gorica pripravili predlog odloka o pripojitvi Kulturnega doma Nova Gorica k Javnemu zavodu GO! 2025. Ob tem so želeli jasno poudariti, da ne ukinjajo programov, projektov ali vloge Kulturnega doma, pač pa, da želijo njegovo delovanje ohraniti, okrepiti in nadgraditi z vsem, kar je mestu prinesla Evropska prestolnica kulture.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Novogoriška občina je pripravila predlog, da se Kulturni dom Nova Gorica pripoji Javnemu zavodu GO! 2025, s ciljem oblikovati sodoben, stabilen in razvojno naravnan javni zavod za prihodnost, je zapisala Mestna Občina Nova Gorica na družbenih omrežjih.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Namen reorganizacije ni ukinjanje programov ali vsebin, temveč njihovo nadaljevanje, nadgradnja in učinkovito upravljanje obstoječe in nove kulturne infrastrukture, ki je nastala v okviru EPK, kot so objekt Kulturnega doma Nova Gorica, EPIC, Xcenter, Super 8 in Rafutski park. Gre za priložnost, so zapisali, da ohranijo ustvarjalni zagon, ki ga je mestu prinesla EPK, ter ga razvijajo tudi v prihodnje – v povezovanju, čezmejnem sodelovanju in odpiranju kulture širšemu prostoru.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;O predlogu bo novogoriški mestni svet odločal aprila in maja. Če bo sprejet, bo nov javni zavod po izpeljavi vseh potrebnih postopkov lahko začel polno delovati že v jesenskem času.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/whatsapp-image-2026-04-08-at-14-46-15_1496252_20260408151327.jpg">
<media:title>Z današnje tiskovne konference (ANA ROJC)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Festival zdravja vabi na meritve in svetovanje</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/festival-zdravja-vabi-na-meritve-in-svetovanje-JK2158856</link>
<guid isPermaLink="false">866d51a9-6f7d-4366-9f51-4a9639fc358a</guid>
<pubDate>Wed, 08 Apr 2026 10:13:35 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21328" vn="Topic" vid="11150">Zdravje</category>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="22138" vn="Location" vid="11176">Nova Gorica</category>
<description readingtime="54">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/7241563-7241563_1496180_20260408121805.jpg"&gt;&lt;p&gt;V Novi Gorici bo do 26. aprila potekal tradicionalni Festival zdravja. Tokrat prinaša predvsem promocijo preventivnih zdravstvenih dejavnosti in zdravega načina življenja ter različnih športnih aktivnosti. Med obiskovalci so skozi leta najbolj iskane različne meritve, ki jih promocijsko izvajajo na stojnicah v centru mesta.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tako je veliko zanimanja za meritve krvnega tlaka, sladkorja ter maščob v krvi, zdravstveni delavci pa letos ponujajo tudi analizo telesne mase, kjer bodo sodelujočim povedali več o sestavi njihovega telesa. Osrednji dogodek bo Sejem zdravja, ki bo potekal danes, 8. aprila, med 10. in 14. uro na Bevkovem trgu v Novi Gorici. »Na sejmu bodo poleg centra za krepitev zdravja prisotne tudi medicinske sestre patronažne službe iz Zdravstvenega doma Nova Gorica. V četrtek pa nato sledi dan odprtih vrat našega centra, ko bomo najprej pripravili predavanje, sledile pa bodo različne meritve ter svetovanje, v primeru, da bo to potrebno,» je na včerajšnji novinarski konferenci ob prisotnosti novogoriškega župana Sama Turela povedala vodja centra za krepitev zdravja Tamara Kofol.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po ugotovitvah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so ljudje na Goriškem na splošno bolj zdravi kot njihovi sodržavljani iz vzhodnega dela Slovenije. Temu botruje verjetno drugačen način prehranjevanja, saj tu prevladuje sredozemski način, je povedal vodja območne enote NIJZ Nova Gorica An Galičič. »Pohvalim lahko upad deleža prekomerne prehranjenosti otrok, mladostnikov in tudi odraslih. Na drugi strani pa je v letu 2025 upadla odzivnost na presejalni program za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesja in danke Svit. Prvič se je zgodilo, da je odstotek odzivnosti prejemnikov vabil v regiji manjši kot je slovensko povprečje,» je povedal Galičič.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/7241563-7241563_1496180_20260408121805.jpg">
<media:title>Udeleženci včerajšnje novinarske konference (ANA ROJC)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Na vzletišču Kobala na Tolminskem sta se poškodovala jadralna padalca</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/na-vzletiscu-kobala-na-tolminskem-sta-se-poskodovala-jadralna-padalca-MK2158619</link>
<guid isPermaLink="false">dc0bce27-54a0-4f93-a77e-84ce9edf1cf1</guid>
<pubDate>Wed, 08 Apr 2026 09:45:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="660048" vn="Location" vid="11176">Tolmin</category>
<category id="786561" vn="Topic" vid="11150">Jadralno padalstvo</category>
<category id="11138748" vn="Author" vid="11120">STA</category>
<description readingtime="47">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/helikopter-vojaski_1495847_20260408115441.png"&gt;&lt;p&gt;Ta konec tedna sta se na Tolminskem poškodovala dva tuja jadralna padalca, so sporočili s Policijske uprave Nova Gorica. Oba sta imela zaradi nenadne spremembe vetra težave na vzletišču Kobala, zaradi suma poškodbe hrbtenice so ju prepeljali v bolnišnico.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V soboto popoldne je na Tolminskem 24-letna državljanka Madžarske letela z jadralnim padalom v tandemu s 26-letnim državljanom Madžarske. Na vzletišcu Kobala je ob vzletu približno meter nad tlemi zaradi nenadne spremembe vetra tandemsko padalo zaneslo tako, da je sledil trši pristanek.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Pri tem se je 24-letna jadralna padalka poškodovala, utrpela je domnevni zlom ledvenih vretenc. Zaradi poškodbe so jo prepeljali v splošno bolnišnico v Šempetru pri Gorici.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V nedeljo je prišlo do nove nesreče jadralnega padalca, v kateri se je huje poškodoval 40-letni češki državljan. Pri vzletu nekaj pred 13. uro na vzletišču Kobala ga je močan sunek vetra zasukal v drugo smer, kot je šlo padalo. Posledično se je padalo zaprlo in je padel na brežino z višine okoli 20 metrov. Pri padcu se je češki jadralni padalec poškodoval.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na kraju so ga oskrbeli tolminski gorski reševalci, nato pa so ga z vojaškim helikopterjem prepeljali na nadaljnje zdravljenje v ljubljanski klinični center. Ugotovili so lažje poškodbe hrbtenice in trebuha.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;O dogodkih je policija obvestila tudi preiskovalca letalskih nesreč in incidentov. O vseh ugotovitvah pa bodo policisti policijske postaje Tolmin pisno seznanili Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/helikopter-vojaski_1495847_20260408115441.png">
<media:title>Reševalni helikopter, fotografija je simbolična (ARHIV)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>»Goljufi iščejo svoje žrtve na spletu, a jih pogosto obiščejo tudi na domu«</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/goljufi-iscejo-svoje-zrtve-na-spletu-a-jih-pogosto-obiscejo-tudi-na-domu-EK2158530</link>
<guid isPermaLink="false">963d8bb4-0a6a-463e-8d18-49576798c04f</guid>
<pubDate>Wed, 08 Apr 2026 05:36:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21278" vn="Topic" vid="11150">Kronika</category>
<category id="21642" vn="Author" vid="11120">Danjel Radetič</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="22058" vn="Location" vid="11176">Števerjan</category>
<description readingtime="81">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-08cf251e-3e74-41e8-b214-409dbd02608_1495784_20260407183615.jpg"&gt;&lt;p&gt;Goljufije so v zadnjih letih v porastu tudi v nekdanji goriški pokrajini, pri čemer storilci uporabljajo vse bolj prefinjene metode. Policisti in karabinjerji opozarjajo, da se pojavlja vse več različnih vrst prevar, ki ciljajo na različne skupine ljudi – od mladih uporabnikov spleta do starejših, ki so pogosto tarča goljufov na domu. Goljufi med iskanjem žrtev na spletu izkoriščajo družbena omrežja, elektronsko pošto in lažne spletne strani. Pogoste so prevare z lažnimi nagradnimi igrami, investicijskimi priložnostmi ali zlorabami osebnih podatkov. Ob tem ne gre zanemariti tudi klasičnih oblik goljufij – storilci se pogosto predstavljajo kot serviserji, odvetniki, policisti in žrtve obiščejo kar na njihovem domu.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Med ustanovami, ki prirejajo informativna srečanja o goljufijah najrazličnejših vrst, je tudi združenje potrošnikov Adiconsum. Njegov deželni predsednik Giuseppe De Martino, sicer dolgoletni sindikalist v vrstah sindikata CISLin tudi nekdanji član uprave goriškega župana Vittoria Brancatija, je v prejšnjih dneh predaval v Števerjanu. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;Razširjene tudi na Goriškem&lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Vse bolj so razširjene spletne prevare, vendar je tudi na Goriškem kar nekaj primerov klasičnih goljufij,« pravi Giuseppe De Martino in opozarja, da so pred nekaj dnevi žensko v Fari po telefonu prepričevali, naj izroči svoj denar uslužbencu nekega podjetja, ki jo bo obiskal na domu. »Včasih potencialne žrtve obiščejo prodajalci najrazličnejša blaga in jih prepričajo, da podpišejo dokazilo o njihovem obisku, pri čemer gre v resnici za pogodbo, s katero se obvežejo, da bodo kaj kupili,« opozarja De Martino. Po njegovih besedah so tako mlajši kot starejši vse bolj pogosto žrtve spletnih goljufij. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;»V zadnjih časih je kar nekaj prevar povezanih s kripotovalutami,« opozarja naš sogovornik. Zelo pozorni je treba biti tudi pred podpisom pogodb z dobavitelji električne energije, plina in telefonskih storitev, saj ne gre nasedati ponudbam, ki obljubljajo izredno nizke cene. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;De Martino zato poudarja, da je ključnega pomena previdnost. Podobno kot policisti in karabinjerji tudi sam ljudem svetuje, naj ne posredujejo osebnih ali bančnih podatkov neznancem, naj preverijo identiteto oseb, ki jih kontaktirajo, ter naj ne odpirajo sumljivih spletnih povezav. &lt;/p&gt;&lt;p&gt;»Ravno tako je treba biti posebej pozorni pri nenapovedanih obiskih na domu. Ne nazadnje se ne smemo sramovati, če so nas opeharili, temveč moramo goljufijo takoj prijaviti varnostnim organom,« poudarja deželni predsednik združenja Adiconsum Giuseppe De Martino.  Število prijavljenih primerov narašča, vendar varnostni organi poudarjajo, da veliko goljufij ostane neprijavljenih. Prav zato je ozaveščanje javnosti ključnega pomena v boju proti tovrstnim kaznivim dejanjem. &lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-08cf251e-3e74-41e8-b214-409dbd02608_1495784_20260407183615.jpg">
<media:title>Srečanje v Števerjanu (FOTO D.M.)</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Bo zdravstveni dom izpolnjeval vse pogoje?</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/bo-zdravstveni-dom-izpolnjeval-vse-pogoje-EK2158341</link>
<guid isPermaLink="false">1b922b21-98e2-4bdb-b2e1-fbefd8174cce</guid>
<pubDate>Wed, 08 Apr 2026 07:48:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21079" vn="Author" vid="11120">Aleksija Ambrosi</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="361365" vn="Topic" vid="11150">Zdravstvo</category>
<category id="1265743" vn="Topic" vid="11150">Občina Gorica</category>
<description readingtime="53">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-tib-5281-1_1495609_20260407164811.jpg"&gt;&lt;p&gt;»Ministrska uredba št. 77/2022 določa značilnosti skupnostnih zdravstvenih domov in skupnostnih bolnišnic. Zato sprašujemo: ali bo naš skupnostni zdravstveni dom deloval po teh merilih oziroma s tem kadrom, opremo, urnikom in storitvami?« To vprašanje postavlja goriški odbor za javno zdravstvo Giorgio Bisiani, ki po zadnji seji goriškega občinskega sveta opozarja na veliko negotovost glede prihodnje ureditve skupnostnega zdravstvenega doma, ki ga bodo 20. aprila odprli na območju nekdanjega pulmološkega oddelka v Ulici Vittorio Veneto v Gorici.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Odbor vztraja, da bi bilo treba vodstvo zdravstvenega podjetja Asugi in deželnega odbornika za zdravstvo Riccarda Riccardija povabiti na uradno sejo občinskega sveta, ne pa na neformalno srečanje z občani in svetniki ob odprtju novega objekta. Zahteva po njihovih besedah ni politično motivirana, ampak nujna, saj gre za vprašanje, ki zadeva prihodnost teritorialnega zdravstva na Goriškem. Pri tem se sklicujejo tudi na poročilo agencije Agenas za leto 2025, iz katerega po njihovih navedbah izhaja, da v Furlaniji - Julijski krajini ni nobenega skupnostnega zdravstvenega doma, v katerem bi bili dejansko aktivni vsi obvezni servisi.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V sporočilu člani odbora poudarjajo, da njihova pobuda nikakor ni »pristranska«. Opozarjajo tudi na veliko vsoto javnega denarja, ki je bila vložena v projekt: za obnovo stavb je bilo po njihovih navedbah porabljenih več kot 38 milijonov evrov (delno gre za sredstva iz NOO), zato občani pričakujejo konkretne koristi. Svoja razmišljanja in zahtevo so zato posredovali vsem vodjem svetniških skupin v občinskem svetu v upanju, da bi pobudo skupaj podprle vse politične sile in jo naslovile na župana Rodolfa Ziberno.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;u&gt;&lt;b&gt;Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku. &lt;/b&gt;&lt;/u&gt;&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-tib-5281-1_1495609_20260407164811.jpg">
<media:title>Zdravstveni dom v Ulici Vittorio Veneto bo odprl vrata 20. aprila</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Zlata grla letos spet po starem</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/zlata-grla-letos-spet-po-starem-BK2158322</link>
<guid isPermaLink="false">d7c1ec31-7534-43d1-9047-ae215a7bd208</guid>
<pubDate>Wed, 08 Apr 2026 08:37:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21732" vn="Author" vid="11120">Spletno uredništvo</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="75955732" vn="Topic" vid="11150">Zborovsko petje</category>
<description readingtime="70">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-img-3388-1_1495590_20260407165422.jpg"&gt;&lt;p&gt;Na 23. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla se bo letos srečalo 450 malih in mladih pevcev iz Furlanije - Julijske krajine v Italiji in iz Slovenije. Dvodnevni praznik zborovskega petja bo potekal 17. in 18. aprila v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Po posebni lanskoletni izdaji ob Evropski prestolnici kulture se Zlata grla vračajo k ustaljeni obliki, ki predvideva netekmovalni in tekmovalni del. Temeljni namen revije ostaja nespremenjen: mladim pevcem ponuditi kakovostno koncertno izkušnjo, priložnost za skupno delo in jasen cilj skozi sezono - dobro pripravljen nastop pred občinstvom in strokovno žirijo.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Tekmovalni koncert spremlja tričlanska strokovna žirija, ki zborovodjem po nastopu poda tudi strokovne napotke za nadaljnje delo. Letos bodo zbore ocenjevale glasbene pedagoginje Mateja Černic, Barbara Kovačič in Andreja Štucin Cergol.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Na netekmovalnem koncertu, ki bo v petek, 17. aprila, ob 18. uri bo nastopilo enajst zborov. Predstavili se bodo otroški pevski zbor Etko Mužetko z Vrha, mali in veliki otroški pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana, otroški pevski zbor Petpedi iz Nabrežine, otroški pevski zbor Plešivo iz Bračana, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne, otroški pevski zbor Štmaver, otroški pevski zbor Večstopenjske šole Gorica, otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba ter mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V soboto, 18. aprila, bo sledil tekmovalni koncert, na katerem bo v dveh delih nastopilo deset zborov. V prvem delu se bodo pred tričlansko strokovno žirijo predstavili mladinski in mešani mladinski zbori: dekliški del mešanega mladinskega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine, mladinski pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa, mladinski pevski zbor Merchoir iz Idrije in mladinski pevski zbor Druge OŠ Slovenj Gradec.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;V drugem delu bodo nastopili otroški pevski zbori Emil Komel iz Gorice, OŠ Josipa Vandota iz Kranjske Gore, OŠ Domžale, Fran Venturini iz Domja, OŠ Ljubka Šorli iz Romjana in OŠ Brezovica pri Ljubljani.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;Prvi del tekmovalnega koncerta se bo začel ob 11.30, drugi ob 15. uri, razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pa je predvidena ob 18. uri.Revijo Zlata grla prireja Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/immagine-img-3388-1_1495590_20260407165422.jpg">
<media:title>Na odru se bo zvrstilo 450 malih in mladih pevcev</media:title>
</media:content>
</item>
<item>
<title>Skoraj 200 jih je prvič zaprosilo za pomoč</title>
<link>https://www.primorski.eu/goriska/skoraj-200-jih-je-prvic-zaprosilo-za-pomoc-FB2157755</link>
<guid isPermaLink="false">f2e5a3f3-56bc-45f5-adbc-4c00fdf040f8</guid>
<pubDate>Tue, 07 Apr 2026 08:05:00 GMT</pubDate>
<source url="https://www.primorski.eu/rss/goriska">Goriška</source>
<category id="21079" vn="Author" vid="11120">Aleksija Ambrosi</category>
<category id="21856" vn="Location" vid="11176">Gorica</category>
<category id="1171498" vn="Topic" vid="11150">Solidarnost</category>
<description readingtime="26">&lt;img src="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-260401-gorizia-emporiosolidarieta-ti_1495117_20260406192046.jpg"&gt;&lt;p&gt;Za pomoč v solidarnostnih trgovinah goriške nadškofijske Karitas je lani prvič zaprosilo 199 družin, kar je 66 več kot leto prej. Podatek kaže, da se tudi v teh krajih povečuje število ljudi, ki jih draginja potiska v finančno stisko. Skupno je pomoč v petih emporijih solidarnosti v Gorici, Tržiču, Gradišču, Červinjanu in Krminu lani poiskalo 778 družin in posameznikov oziroma 1590 ljudi. V letu 2025 so zabeležili 16.882 obiskov, skupna vrednost razdeljenih živil in drugih osnovnih potrebščin pa je dosegla skoraj 1,3 milijona evrov. Kot poudarjajo pri Karitas, številke potrjujejo, da emporiji ostajajo ena osrednjih opor ljudem v socialni in gospodarski stiski. Med razdeljenimi izdelki niso bila le živila, temveč tudi higienski pripomočki in plenice za otroke.&lt;/p&gt;</description>
<media:content medium="image" url="https://www.primorski.eu/binrepository/imagen-260401-gorizia-emporiosolidarieta-ti_1495117_20260406192046.jpg">
<media:title>V emporiju solidarnosti v Gorici (TIBALDI)</media:title>
</media:content>
</item>
</channel>
</rss>